Ministrstvo zdaj še nad zasebne vrtce, ki izvajajo javno veljavni program

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno razpravo poslalo predlog novele Zakona o vrtcih, ki je nastala v luči afere Kengurujčki. Tako lahko v predlogu novele zakona najdemo ukrep obveznega vpisa v register varuhov predšolskih otrok za vse pravne in fizične osebe, ki bodo izvajale pridobitno dejavnost varovanja predšolskih otrok. 

To pa ni edina sprememba, ki jo novela predvideva. Predvideno je tudi spremenjeno financiranje zasebnih vrtcev. Do sedaj so bili ti za svoj javno veljaven program s strani občin financirani v 85%. Z novelo pa bodo občine pod določenimi pogoji višino sredstev lahko poljubno znižale. 

Poznavalci ocenjujejo, da gre še za eno obliko ideološkega boja proti zasebni iniciativi, ki jo politična levica bije praktično na vseh področjih. Tudi ta bo  ter v težji položaj postavila socialno šibkejše.  

Afera Kengurujčki, ki je razkrila grobo in nestrokovno ravnanje z otroki v zasebnem vrtcu v Ljubljani je požela velik zgražanje javnosti. Takrat so pristojni obljubili spremembo zakonodaje na področju varstva otrok. V luči tega je tudi predlog novele Zakona o vrtcih, ki ga je v skrajšan zakonodajni postopek vložilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

V prvem delu predloga tako lahko beremo o obveznem vpisu v register varuhov za vse, ki izvajajo (pridobitno) varstvo otrok na domu in denarne kazni za tiste, ki tega ne bodo storili. S tem naj bi se zagotovilo večjo transparentnost in kakovost varstva otrok.

Ali bo vpis v register prinesel več reda in varnosti na področju vzgoje in izobraževanja ali bo to zgolj dodatna birokratska ovira znotraj sistema vzgoje in izobraževanja pa se bo pokazalo, če bo do predvidenih sprememb dejansko tudi prišlo.

Bo s spremembo financiranja prišlo do še večje diskriminacije zasebnih zavodov?

V preteklosti, ko je občinam kronično primanjkovalo prostih mest v vrtcih, so situacijo učinkovito reševali zasebni zavodi s koncesijo, ki so sprejemali otroke s čakalnih listi za vstop v javni vrtec. Ker pa je v zadnjem čas, s posameznimi lokalnimi izjemami, prostora v vrtcih dovolj, se zdi ministru sofinanciranje zasebnih vrtcev, če je v javnih še vedno prostor, nesmotrna poraba javnih sredstev. "Ob tem pa bo nastopil položaj, ki bi ob nespremenjeni zakonodaji pomenil, da bi občina imela v javnem vrtcu dovolj prostih mest, hkrati pa bi financirala vključitev otroka v zasebni vrtec. Tako spremenjenim razmeram je potrebno prilagoditi zakonske rešitve tako, da se občine takšnim situacijam lahko ustrezno prilagodijo v skladu s svojimi pristojnostmi," so na ministrstvu zapisali v predlogu novele zakona.

Trenutno veljavna zakonodaja je taka, da občine vrtce, ki izvajajo javno veljaven program, ki ga predpiše država, financira 85 % ne glede na to koliko prostih mest imajo v javnih vrtcih.

Nov člen zakona, ki omogoča znižanje sofinanciranja programa s strani občine, za to postavlja posebne pogoje. Prvi pogoj je, da je v javnih zavodih dovolj prostih mest za vse otroke, naslednji pogoji pa so razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu in tudi vrsta programa, ki ga izvaja zasebni vrtec.

Pri spremembi financiranja pa bodo največ posledic občutili otroci iz socialno šibkejših družin. Plačilo vrtca, tako zasebnega kot javnega, je namreč vezano na materialni cenzus družine. S tem ko bi zasebnim vrtcem še znižali del sofinanciranja, bi otrokom iz socialno šibkejših družin še težje omogočili varstvo in vzgojo v skladu z njihovimi željami in potrebami. Tako bi postali zasebni zavodi dostopni zgolj za premožnejše družine.

Zakon so v parlamentarno proceduro sicer vložili po skrajšanem postopku, saj naj bi vseboval "manj zahtevne spremembe in dopolnitve in manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni."

Koliko zasebnih vrtcev sploh imamo v Sloveniji?

V šolskem letu 2018/19 deluje 108 javnih vrtcev, ki so samostojni javni zavodi in 203 javnih vrtcev, ki delujejo kot enote v sestavi osnovnih šol. Deluje tudi 97 zasebnih vrtcev, od katerih jih ima 15 koncesijo za opravljanje javne službe s strani občine. Ostalih 81 vrtcev pridobiva za svoje delovanje javna sredstva v višini 85 % sredstev na posameznega vključenega otroka.

Po podatkih MIZŠ je bilo maja letos v javni vrtec vključenih 91.494 otrok, kar predstavlja 98,04% vseh otrok, ki so vpisani v vrtce. Iz predloga spremembe zakona, ki ga je v parlament poslalo ministrstvo, so prav te številke tiste, ki govorijo o tem, da zasebnih zavodov ne potrebujemo.

Kar počnejo, staršem krati izbiro in oži pravice otrokom

Glede sprememb financiranja zasebnih vrtcev smo se na Domovini pogovarjali s Pavlom Demšarjem iz Inštituta Montessori, ki je ustanovitelj zasebnega vrtca in osnovne šole. Demšar je prepričan, da obe spremembi tako šolske kot tudi vrtčevske zakonodaje stremita k zmanjšanju financiranja zasebnih ustanov, ki neizogibno vodi v manjše število teh zavodov in manjšo izbiro za starše in otroke. »Ožajo se pravice otrok na račun optimizacije občinskih kapacitet in proračuna,« je prepričan Demšar.

»Iz predloga vrtčevske zakonodaje je zanimivo videti idejo, da naj bi zasebni vrtec obstajali le, ko javnih kapacitet ni. To seveda ni tisto kar je Ustavno sodišče odločilo, ko je leta 2001 dopustilo zasebno pobudo na področju vzgoje in izobraževanja, ki mora biti tudi ustrezno financirana.«

Poleg tega pa bi sprememba zakonodaje, ki jo načrtuje MIZŠ povzročila veliko negotovosti med starši, ki pri vpisu otrok ne bi vedeli, v kolikšni meri bo program zasebnega vrtca financiran.



[do_widget id=podcast-playlist-3]