Minister za šolstvo bi diskriminacijo otrok v zasebnih OŠ "rešil" tako, da bi financiranje še zmanjšal

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Odločbo ustavnega sodišča, ki določa, da mora država izenačiti financiranje obveznega javno veljavnega programa, ki ga izvajajo državne in zasebne šole, in s tem odpraviti diskriminacijo otrok na zasebnih šolah, namerava minister za izobraževanje "rešiti" tako, da bi delež financiranja programa še zmanjšal.

Do sedaj sta bila namreč obvezni in razširjeni del za šole šole obveznega javno veljavnega programa financirana s po 85 %, po novem pa naj bi bila eden s 100 % in drugi z 0 %.

Gre sicer za stari predlog DeSUS-a iz novembra 2017, ki se je kmalu vrnil v predal, saj so ga ustavni strokovnjaki videli kot protiustavnega.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je več mesecev iskal način, na katerega bi, kot pravijo v njegovi stranki, uresničil odločbo ustavnega sodišča glede financiranja izvajanja obveznega javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, hkrati pa "zavaroval javno šolstvo kot edino orodje, ki ga kot država in skupnost imamo, da vsem zagotovimo enake možnosti za kakovostno izobraževanje."

Po večmesečnem iskanju rešitev je iz predala potegnil predlog DeSUSa iz novembra 2017, v katerem je ta stranka predlagala, da se del za šole obveznega javnega programa, ki je terminološko prav tako označen kot "obvezen" sicer financira 100 odstotno, za drugi del obveznega programa, ki je terminološko označen za "razširjeni (in zajema dopolnilni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo ...) pa bi ukinili financiranje. Tretji del programov,

Ta predlog je pred leti kmalu odšel z mize, ker je bilo jasno, da ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča, saj financiranje javno veljavnega programa celo zmanjšuje, ne pa povečuje do mere, ki bi izenačil šoloobvezne otroke v državnih in zasebnih osnovnih šolah, kar je od zakonodajalca zahtevalo ustavno sodišče.

Kaj je zapisalo ustavno sodišče in kaj so imeli v mislih?
Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da “Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.” 

Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: “Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne “financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.” 

Javno veljavni izobraževalni program je po Zakonu o osnovni šoli razdeljen na obvezni in razširjeni program. V prvega sodijo predmeti kot so matematika, slovenščina, razredni pouk, šport itd. V drugega pa podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, jutranje varstvo …

Ob tem pa šole v zasebni lasti po lastni oceni izvajajo tudi dodatno ponudbo – nadstandardni razširjeni program v skladu s svojimi partikularnimi interesi (denimo verouk v katoliških šolah in podobno). Ta že ni financiran zdaj in tudi ni predmet ustavne presoje.




Socialni demokrati predlog svojega ministra sedaj nameravajo ponuditi v koalicijsko usklajevanje. A pomisleki že prihajajo iz LMŠ in SMC. V Šarčevi stranki po poročanju portala MMC RTV Slovenija pravijo, da bodo "budno spremljali, da bo ureditev v mejah ustavne odločbe, o tem pa se nameravajo posvetovati tudi z ustavnimi pravniki." V SMC pa od ministra prav tako pričakujejo, da bo "ustreznost novele preveril tudi pri pravnih strokovnjakih, da ne bi s predlogom morda povzročili morebitne nove neustavnosti."





KOMENTAR: Uredništvo
Z zavestnim in namernim kršenjem ustave želijo odgovornost za sprejetje prenesti na ustavno sodišče
Glede na to, da se od nekoga z doktoratom znanosti lahko pričakuje, da razume sporočilnost ne pretirano zahtevno zapisane obrazložitve presoje ustavnega sodišča, lahko odmislimo možnost, da bi zadnji, evidentno protiustavni predlog, s strani dr. Jerneja Pikala prišel zaradi nepoznavanja ali nerazumevanja prava. Slednje tako dopušča le opcije, da Socialni demokrati, na čelu s svojim ministrom, tovrstno mrcvarjenje ustave izvajajo bodisi iz zagrizene ideološke zaslepljenosti, močnejše od spoštovanja vladavine prava, človekovih pravic  in enakih možnosti, bodisi iz čiste politične preračunljivosti, v kateri nočejo prevzeti odgovornosti za odločitev, s katero se ne strinjajo, četudi za ceno zavestnega kršenja ustave. Jasno je namreč, da takšen predlog ne more preživeti ustavne presoje. A če ga bodo sprejeli tudi na vladi in ga nato izglasovali še v državnem zboru, bo seveda romal na ustavno sodišče. In pričakovati je, da bo to presekalo gordijski vozel štiriletne sramote izvršilne in zakonodajne oblasti, ki protiustavnosti, s katero se diskriminira del slovenskih državljanov, iz ideoloških razlogov ni sposobna odpraviti. To pomeni, da bo ustavno sodišče ministrstvu za izobraževanje naložilo neposredno obveznost izvrševanja svoje odločitve. Slednje pa bi pomenilo, da bi si politična levica pred svojimi volivci, ki še vedno ne razumejo, da je spoštovanje vladavine prava nad njihovimi ideološkimi predsodki, po pilatovsko umila roke. S tem bi bilo pravici zadoščeno, levica pa razbremenjena politične odgovornosti. To umazano igro na veliko škodo splošnega spoštovanja in zaupanja v ustavni red navsezadnje igrajo že več kot štiri leta.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Velika četvorka
  • 03. 02. 2024
Golobova vlada v napad na ustavno varovane pravice staršev, saj načrtuje ukinitev sofinanciranja zasebnih vrtcev
  • 17. 01. 2024
Novi zakon o osnovnih šolah je "strel v obe koleni in pedagoška katastrofa"
  • 22. 02. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja