Minister za solidarno prihodnost Maljevac o ekonomski demokraciji. Opozicija pa mu je zaželela doseganje čim več konkretnih rezultatov

Uredništvo
Foto: zajem zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je danes odvilo prvo od štirih zaslišanj za ministre. Simon Maljevac, kandidat za ministra za solidarno prihodnost, je uvodoma dejal, da vlada z ustanovitvijo takšnega ministrstva jasno sporoča, da je treba v ospredje politik postaviti tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene: stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo.

Kritike s strani opozicije so letele predvsem na odnos vlade do zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila prejšnja vlada, in na ideje o tako imenovani ekonomski demokraciji, za katero bo skrbel Direktorat za ekonomsko demokracijo. 

Stanovanjska politika: »Smo ena od držav z najmanj reguliranim najemnim trgom«


Stanovanja so po besedah Maljevca ključna dobrina, zato je njihov cilj vzpostaviti razvojno politiko, ki bo temeljila na kakovostnih, dostopnih in varnih domovih. »Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavljanju mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore. To mrežo je treba razviti in okrepiti, da bo sposobna dolgoročne, stabilne in predvidljive produkcije stanovanj, ki bodo dostopna in kakovostna.«

Prepričan je, da trg ni zmnožen zagotavljati zadostnega števila kakovostnih in dostopnih stanovanj, sorodstvena solidarnost pa se je tudi že izčrpala. Po njegovih besedah so se okrepili naložbeni motivi in špekulacije, kar se odraža pri investicijskih nakupih in luksuzni gradnji – predvsem v večjih mestih. Opozoril je tudi na stanovanja, ki se oddajajo na platformah za kratkoročni najem.

V Sloveniji je ena najvišjih rasti cen nepremičnin v Evropski uniji, hkrati pa smo država, ki namenja za stanovanjsko politiko najmanj sredstev na ravni Evropske unije in OECD, pravi Maljevac. Dodaja, da smo tudi ena od držav z najmanj reguliranim najemnim trgom.

»Cilj je zagotoviti vsaj 2000 stanovanj letno«


Ena od težav je po njegovem mnenju ta, da je trenutno v sektorju za stanovanja zaposlenih samo pet oseb. Kljub vsemu priznava, da se je v zadnjih letih okrepilo delovanje javnih stanovanjih skladov, predvsem Stanovanjskega sklada RS. Toda ta se bo, kot pravi, brez državne podpre izčrpal do leta 2025.

Ključno je torej zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje, zemljiško politiko in oblikovanje dolgoročno predvidljivega okolja. Cilj njegovega ministrovanja je ambiciozen: Do konca mandata oblikovati sistem, ki bo zmožen zagotoviti vsaj 2000 stanovanj letno; do konca mandata pa začetek gradnje 5000 stanovanj.

Glavna naloga Direktorata za stanovanja bo do konca mandata pripraviti reformo, ki bo temeljila na treh točkah: določanju minimalne dolžine pogodbe, regulacije višine najemnin in hitrejše ter učinkovitejše reševanje sporov.

Dolgotrajna oskrba: »Tudi sam sem zakonu militantno nasprotoval«


Predstavitev področja dolgotrajne oskrbe je bila dosti bolj splošna. »Prioriteta, ki je pred nami, je priprava celovitega in izvedljivega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zagotovitev sistemskega financiranja,« pravi bodoči minister.

O zakonu o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade je dejal, da so njegove glavne pomanjkljivosti neizvedljivost in zakonske nedoslednosti. Poslanci opozicije so kasneje v razpravi tem navedbam ostro nasprotovali, poslanec Levice Miha Kordiš pa se je pohvalil, da je tudi sam zakonu »militantno nasprotoval«.

Kot pravi Maljevac, bodo na področju dolgotrajne oskrbe poglavitni naslednji izzivi: zagotovitev dodatnega financiranja; vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal sistem enotne vstopne točke; rešitev pomanjkanja postelj v domovih za starejše; širši sistem storitev pomoči na domu; več delavcev in delavk; krepitev javne mreže; povečanje cenovne dostopnosti …

Ekonomska demokracija: »Raziskave kažejo, da imajo ta podjetja do 10 odstotkov večjo produktivnost«


»Pri ekonomski demokraciji govorimo o sistemu, kjer zaposleni sodelujejo pri upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij,« je dejal kandidat za ministra. Na ministrstvu bo za implementacijo politik skrbel Direktorat za ekonomsko demokracijo.

Po besedah Maljevca so tovrstna podjetja »bolj družbeno odgovorna, bolj vključujoča, bolj trajnostna in bolj učinkovita.« Kot pravi, kažejo raziskave, da imajo ta podjetja glede na primerljiva podjetja s klasično lastniško strukturo v povprečju do 10 odstotkov večjo produktivnost, do skoraj 9 odstotkov višjo rast prihodkov na zaposlenega, do 50 odstotkov višjo preživetveno stopnjo – kar pomeni, da preživijo obdobje krize – in 18 odstotkov večjo mediano plač na zaposlene.

Kaj bodo počeli v okviru direktorata? Glavni cilj bo spodbujanje praks porazdelitve kapitala in odločitvenih pravic v podjetjih. Dodaja pa: »V prenos lastništva kapitala nobeno podjetje ne bo primorano. Naša želja je zgolj, da preko sprejema ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij in ozaveščanja to omogočimo tistim podjetjem, ki bodo to prepoznala kot neko dodano vrednost tako zase kot tudi za svoje zaposlene.«

Prvi korak bo vložitev predloga zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu, pri čemer gre izvorno za ameriški model ESOP, prilagojen evropskemu in slovenskemu prostoru. Gre za shemo, ki za zaposlene vzpostavi finančni mehanizem za odkup delnic ali deležev od prodajalca, je razložil Maljevac.

Bodo zaposleni sodelovali tudi pri izgubi ali samo pri dobičku?


Poslanka SDS Karmen Furman je bila v svojem izvajanju med drugim kritična do dodatnih stroškov, ki jih bo prinesla vzpostavitev po njenem nepotrebnega ministrstva, Anja Bah Žibert pa je mnenja, da je takšno poimenovanje ministrstva nesmiselno, saj je solidarnost vrednota – podobno kot poštenost in pravičnost –, ki bi morala veljati na vseh ministrstvih.

Opozorila je, da zakonodaja že zdaj omogoča solastništvo zaposlenih, in Maljevca vprašala, če bodo zaposleni nosili tudi tveganje in tako sodelovali tudi pri izgubah. Odgovoru se je kandidat izognil. »Želim si, da bo vaše delo v prihodnosti bolj efektivno, kot je bila vaša predstavitev,« pa je bila kritična Eva Irgl.

Maljevac je sicer svoj nastop zaključil z udarnim stavkom: »Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja