Afera Vizjak priložnost za preverbo, kdo si v resnici želi predčasnih volitev

Vir foto: Flickr baza predsedovanja Slovenije Svetu EU

Redno spremljanje trenutne dnevne politike, njeno razčlenjevanje in iskanje resnice deluje resnično toksično. Človeka dejansko spravlja v slabo voljo in predinfarktno stanje, naj je še tako optimističen in pozitivno naravnan.


Zadnji primer na temo vsesplošne medijske histerije rušenja ministra in seveda, jasno, predvsem vlade, je posnetek oz. »lepljenka«, kot jo imenuje minister, ki ga je, sicer s 15-letnim zamikom (pomenljivo), sedaj »slišala« vsa Slovenija.

In kaj je pravzaprav tukaj novega? V bistvu nič. Vsesplošna medijsko-politična vojna rojeva nove in nove afere, ki seveda to niso oz. ne nazivajo pravih dilem. Nekaj časa nazaj so to bili posnetki Janševega golfiranja in jadriranja z »največjimi dobavitelji« in ostalimi »dobičkarskimi tajkuni«, za katere se je izkazalo, da so stari več kot 15 let in da se je z njimi družil tudi Milan Kučan (kar seveda večinski mediji niso problematizirali). Pred nekaj dnevi je to bila t.i. hudo šokantna izjava kandidata za ustavnega sodnika, ki naj bi jo že pred časom izjavil (kar se sedaj izkazuje za tipično jemanje vsebine iz konteksta), in sicer o streljanju migrantov na mejah. Danes je pač zadeva z ministrom Vizjakom.

To pravzaprav ni nič novega in presenetljivega. Zgodba je namreč zelo podobna tisti, ki se je nedolgo nazaj odvijala (in se še, baje na sodišču) med družino Erjavec in A. Marčičem, kjer igrajo glavno vlogo osebne zamere, denar in politično izsiljevanje. Skratka aferaštvo in rušenje vlade all over again.


Posnetek komentarja Matjaža Napasta je na voljo na koncu prispevka.




Najprej pa mora biti seveda jasno, da v kolikor gre za dejanski posnetek razgovora, in ne lepljenko (za kar obstaja velika verjetnost), to vsekakor meče zelo slabo luč na obstoječega ministra. Pika. Nedostojno je, da se na ta način predstavnik neke vlade pogovarja s komerkoli. Je nedopustno in ni kaj debatirati. Bi pa lahko taiste botre, ki sedaj delajo s posnetkom rompompom, tudi vprašali, zakaj ga niso objavili že pred 15 leti. So bili razni portali in televizije še dejansko nepristranski ali pa gre za osebne zamere in neizpeljane posle, ki, skupaj z resnično toksično politično situacijo v Sloveniji, naplavljajo take in drugačne "dokaze"? Ker, vemo, sveta vladar je gospod denar.

Zakaj kombinacija Vizjak-Odlazek-Petan, zakaj zdaj? Razlog verjetno tiči v kombinatoriki situacije, ki je vse bolj zapletena, po končanem predsedovanju pa bo eksplodirala. In minister Vizjak ima v svojem nahrbtniku že zgodbo, vezano na referendum o vodah, ki je obremenila celotno vlado. Poleg tega se je lotil urejanja odlaganja in predelave odpadkov, ki očitno ni v interesu "Odlazkovega imperija", saj se, kot vemo, v neurejenih sistemih na veliko služi in ne govori se zastonj o "smetarski mafiji". Hkrati pa se iščejo vse mogoče variante za zrušenje vlade, tudi preko posameznih oslabljenih ministrov, ker je imenovanje novega v trenutni državnozborski realnosti praktično nemogoče. In nekaterim se mudi, saj javnomnenjske ankete kulovcem ne kažejo dobro.
Politika je že v svoji osnovi, zaradi pozicije, ki jo ima, nagnjena h koruptivnosti, mahinacijam in igram moči, in če kdo misli, da je kdorkoli v naši politiki nedolžen, ne samo, da je naiven, je tudi rahlo "preprost"

Minister Vizjak kot mlinski kamen


Politika je že v svoji osnovi, zaradi pozicije, ki jo ima, nagnjena h koruptivnosti, mahinacijam in igram moči, in če kdo misli, da je kdorkoli v naši politiki nedolžen, ne samo, da je naiven, je tudi rahlo "preprost". Gre za to, da res sposobna politika dejansko nekaj ustvari (poleg lastnih koristi) tudi za državljane, da navkljub vsemu zagovarja neke osnovne postulate morale in dostojnosti in v primerih, ko je pač po sili razmer razkrinkana v javnosti, uspe in zmore povleči poteze, ki jedro (ministrstvo, stranko, vlado) ohranijo čim manj kontaminirano/kompromitirano. Če na svoji strani nimaš 90 % medijske scene, je pozornost in previdnost še toliko bolj potrebna.

Nobena država ni imuna. Zadnji tak primer je sosednja Avstrija, kjer je kancler Kurz odstopil, ko se mu je zgodila afera t.i. razkritja financiranja/podkupovanja medijev z denarjem stranke. Z načinom, na katerega je zadevo zapeljal, pa je (vsaj) minimaliziral škodo za državo, vlado in tudi zase konec koncev, saj je, kljub uničujočim dejstvom, zaenkrat ohranil možnosti svoje nadaljnje politične prihodnosti. Pri nas pa tega očitno ne znajo/mo. Že Požareport je ob padlem referendumu o vodah zapisal, da je velika napaka, da minister ne odstopi. In da bo s tako popotnico ostal mlinski kamen za vratom obstoječe Vlade. Preroško.

In kaj sedaj? Škoda je narejena, mediji bodo imeli (spet) svoj krvavi ples, večine v parlamentu nimajo ne eni ne drugi. Zapleta se na vseh področjih, toksičnost je alarmantna. Vlada dejansko ni čisto operativna in večinski mediji so mnenja, da moramo na volitve. Torej naj minister Vizjak odstopi, izvolitev novega pa naj se veže na zaupnico. In če je ni, je pač ni. Gremo na volitve. A je lahko še slabše? V bistvu je tudi to vedno opcija, a možno je, da bo tudi bolje. Torej naj se predvolilni boj začne na polno. Uradno. Naj se pokaže, kdo je kdo, kdo kaj zmore in kaj lahko ponudi. In morda je čas, da tudi desnosučni stopijo skupaj, pokažejo, da so enotni, sposobni, zmožni. Preseči lastne strahove, dileme, egotripe in podpreti drug drugega, trenutno Vlado in njenega predsednika. Ker, ko bodo glasovi oddani, bo tudi za njih lahko to konec.

Pod črto gre namreč za to, da smo v družbi 25 najnaprednejših držav sveta, a seveda tega na RTV SLO ne boste slišali. Lahko pa preberete na spletu. In si ustvarite mnenje. In se predvsem vprašate: kje bi lahko bili brez te samodestruktivnosti in paničnega varovanja skrivnosti nekaterih. Nedotakljivih. In brez tega kulta ene in edine ("leve") resnice, ki nas kot narod duši in nam ne dovoli, da bi bili bratu brat, ne sovrag.

Od tu naprej si bomo namreč sodbo, kot narod, (s)pisali sami.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike