Minister Bešič Loredan: "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."

vir: gov.si + fotomontaža
POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnji novinarski konferenci je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil analizo slovenskega zdravstvenega sistema. Pri reformi naj bi se zgledovali po Fincih, pri digitalizaciji in prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa po Estoncih. 

V skupini zdravnikov zdravstvo.si upajo, da Erik Brecelj, ki bo vodil nov strateški svet za zdravstvo, ne bo spreminjal svojih stališč. Brecelj je bil namreč podpisnik njihovega temeljnega programskega dokumenta iz leta 2019.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma dejal, da Slovenija ni edina država, ki se je znašla v tako hudi zdravstveni krizi. Ta kriza zajema kadrovsko krizo, "abnormalno" zvišanje stroškov zdravljenja in priliv pacientov, ki so bili v postkovidnem času prikrajšani zdravljenja. S težko situacijo se soočajo tudi v Angliji, Avstriji in na Češkem, zmagovalke pa so skandinavske države, ki so reformo že izpeljale, pravi minister.

Zgled je Finska


Današnja predstavitev za javnost je bila enaka tisti sredini na koalicijskem vrhu, temeljila pa je na dokumentu Zdravstveni sistem v Sloveniji, ki so ga na Ministrstvu za zdravje pripravljali v zadnjih mesecih. Zgledovali naj bi se po finski reformi, ki je stopila v veljavo z novim letom in pri kateri zdravljenje temelji na primarni ravni. 

Dokument Zdravstveni sistem v Sloveniji in Power Point predstavitev si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za zdravstvo. 


Minister poudarja, da ima Slovenija težave s kadri. In to kljub temu, da se kader povečuje, tako pri zdravnikih in diplomiranih medicinskih sestrah. Pri številu diplomiranih medicinskih sestrah je zaznati izjemno rast, pri srednjih medicinskih sestrah pa upad. V Sloveniji deluje 30.000 ljudi v zdravstveni negi, samo 20.000 pa jih dela v javnih zavodih. Kot pravi minister, ne vedo, kam je odšlo teh 10.000 ljudi.

Število diplomantov medicine se zmanjšuje


Glede težav s financiranjem slovenskega zdravstvenega sistema je dejal, da bo zaradi starajočega prebivalstva denarja čez petnajst let zmanjkalo, če problem v letu ali dveh ne bo naslovljen.

Zaradi starajočega prebivalstva bomo rabili bistveno več družinskih zdravnikov, kot jih imamo danes, dodaja minister. Veliko težavo predstavlja tudi vedno manjše število diplomantov medicine: če smo jih imeli še leta 2016 čez 330, jih je bilo prejšnje leto skoraj sto manj.

Po besedah Bešič Loredana bo treba nasloviti tudi absentizem. V letu 2021 so stroški za bolniške staleže znašali 500 milijonov evrov, v letu 2022 pa že preko 700 milijonov. "Denar, ki ga zberemo za zdravljenje, porabimo za plačevanje bolniškega staleža." Slovenija je po absentizmu čisto na repu lestvice, pravi.

Priznava tudi, da ni nadzora nad denarnimi tokovi. Od leta 2017 do 2022 so znašale izgube bolnišnic skoraj 180 milijonov evrov, medtem ko so vsi ostali deležniki beležili 200-milijonski presežek. Kot pravi, nihče ne ve, kako se ta denar v sistemu pretaka.

Sistem bo treba zasnovati tako, da bo digitaliziran in transparenten. "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."

Reformo, ki naj bi zaživela v letu 2024, naj bi pomagali zasnovati z rešitvami Estonije in Finske, kot je ta teden po srečanju s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje razkril minister. Slednje pa je slaba novica za Jenulla in Kebra, saj Finska pozna tako “zdravnike dvoživke”, kot jih omalovažujoče imenujejo levi aktivisti, kot v dobršni meri od države financirano zasebno zdravstvo. Več v tem prispevku.

Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje in digitalizaciji bodo zgled Estonci


Eden od predpogojev zdravstvene reforme je reforma plačnega sistema. Vlada je sklenila, da se do prvega aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo. 

"Ključna naloga reforme slovenskega zdravstvenega sistema je, da temeljno obravnavo pacientov vrnemo specialistom družinske medicine oziroma pediatrom na primarni ravni. Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vsega. Pritisk na urgentne centre moramo zmanjšati."

Naslednji predpogoj za izvedbo reforme pa je prenova plačevanja zdravstvenih storitev. V tem delu se bo vlada zgledovala po Estoncih in njihovem modelom Zavoda za zdravstveno zavarovanje. "Ključno je vzpostaviti partnerski odnos med izvajalci in ZSSS." Estonci bodo po besedah ministra zgled tudi pri digitalizaciji.

Glede pereče teme koncesij je povedal, da je v Sloveniji na primarni ravni zelo veliko dobrih in uspešnih koncesionarjev, ki so del javne mreže, na sekundarni ravni pa je bilo v zadnjih treh do petih letih nekaj malverzacij. Odločitev glede spremembe sistema koncesij bodo sprejeli do konca leta. 

Na novinarsko vprašanje, zakaj so analizo zdravstvenega sistema obelodanili šele po sedmih mesecih od začetka vladanja, je minister odgovoril, da so morali najprej pridobiti vse podatke.

Fakin: Minister očitno ne ve, koliko ne ve


Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi Bojana Beović, ocenjuje napovedi ministra kot pozitivne. Tudi sami kot ključne težave zdravstva izpostavljajo področja, kot so pomanjkanje kadrov – predvsem zdravnikov, še posebej družinskih –, potrebo po administrativni razbremenitvi in boljšo organizacijo primarne ravni.

Zelo ostro pa se je odzval Samo Fakin, nekdanji dolgoletni generalni direktor ZZZS. Po poročanju N1 je dejal, da je šokiran nad tem, da ni bilo povedano nič novega. "Minister očitno ne ve, koliko ne ve." 

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1616410775786078210

Samo Vesel: Upam, da Brecelj svojih stališč ni spreminjal


"Če reforma pomeni krepitev javnega zdravstvenega sistema v smeri javnih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskega tipa, je to zelo dobro in smo na pravi poti. Če ne, potem ne bomo zelo presenečeni, če bo to še ena zapravljena priložnost," je v četrtek povedal za Siol Samo Vesel, kardiolog in član skupine zdravstvo.si.

Kot je znano, bo zdravstveno reformo pripravljal nov strateški svet za zdravstvo, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj. Minister pravi, da bo Brecelj njemu in premierju nastavil ogledalo, saj "pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti". 

Skupina zdravstvo.si je leta 2019 sprejela temeljni programski dokument, ki ga je podpisal tudi Erik Brecelj. Samo Vesel je za Siol dejal, da je Brecelj znan kot kredibilen človek, ki ne menja svojih stališč kar čez noč. "Želim si, da ima še vedno enako stališče, kako naj reforma poteka."

Programski dokument iz leta 2019, ki ga je podpisal tudi Brecelj, lahko preberete na spletni strani zdravstvo.si.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30