Digitalni boni za starejše morajo pasti samo zato, ker jih niso zastavili “naši”

Osnovna foto: depositphotos.com, vstavljena: Twitter Službe za digitalno preobrazbo

Po približno 16 letih dela v državni upravi lahko od blizu primerjam vsaj 8 vlad. Vsem je skupno to, da se na resorju zelo hitro pokaže, kateri minister v vladi dejansko dela in kateri bolj kot ne pozira in se sonči v pomembnosti, ki mu jo dajejo varovanje, šofer in utripajoče lučke na avtocesti. Še hitreje je tudi jasno, ali minister razume pomembnost razlike med državno in strankarsko politiko ter s tem dejstvo, da se projekti ne delijo na njihove in naše, pač pa na dobre in slabe. In dobri projekti so dobri, ko so dobri za ljudi, ne glede na to, kdo jih je začel, peljal in/ali dokončal.

A ob vsakokratni menjavi vlade se v realnosti najprej potegne ročna na vseh področjih resorja, nato pa se skuša, z izgovorom o zaščiti zakonitosti, relativizirati vsak, tudi uspešno zastavljen projekt predhodnika. In v kolikor je opravnomočenemu državljanu splošna »prevetritev« do neke mere še logična, postane ta ista logika problematična tisti hip, ko se prekinja, črni in namenoma ruši projekte, ki so v bistvu pozitivni, z dodano vrednostjo, predvsem pa že pripeljani do izvedbe.

To je pomembno zato, ker je notorična težava (ne)uspešnosti slovenskih resornih projektov tudi v tem, da je pot od začetka do dejanske izpeljave izredno dolga. Celoten sistem priprave, potrjevanja in nato izpeljave vseh postopkov, vključno z javnim naročanjem, pa je tako dolg, da resnih projektov začeti in končati v 4-letnem obdobju vladanja sploh ni mogoče, v krajših ciklih pa je to praktično znanstvena fantastika.

A Slovenija potrebuje dobre projekte, pozitivne zgodbe. In dobri, za državljane koristni projekti, bi morali biti prioriteta vsakega resornega ministra, ne glede na to, kdo je projekt zastavil in kako daleč ga je bil sposoben pripeljati.

Zato je naravnost nepojmljivo, kar počne pristojna resorna ministrica s projektom digitalnega »opismenjevanja« starejših oz. digitalnimi boni, ki je bil zagnan kot pilotni projekt pod prejšnjo vlado s ciljem zagotoviti možnost sofinanciranja izobraževalnih programov za zvišanje digitalnih kompetenc (v letošnjem letu za 5000, v naslednjem letu 100.000) starejših od 55 let.

Kljub splošno prepoznani pozitivnosti projekta, kljub dejstvu, da je bil zakon v parlamentu sprejet brez glasu proti in da je prejšnji resorni minister (skupaj z vlado) uspel, s podobnimi angažmaji in projekti, Slovenijo dvigniti nad evropsko povprečje digitalnega gospodarstva in družbe (gre za t. i. indeks DESI, kjer je Slovenija v letu 2021 zasedla visoko 13. mesto), to sedaj ne pomeni nič. Trenutna ministrica se je odločila, da je vse skupaj brez veze in da je najbolje, da zaradi nekaj pomanjkljivosti projekt enostavno prekine.

Regionalni sklad ugotovil le manjše kršitve, izvajalci delajo, Služba za digitalno preobrazbo pa vztraja pri ustavitvi projekta

Slovenski regionalno-razvojni sklad je v poročilu o izvajanju računalniških izobraževanj starejših ugotovil le manjše kršitve, ki so že bile odpravljene, zato ni pravnih podlag, zaradi katerih bi lahko prekinili določene pogodbe.

A v Službi za digitalno preobrazbo, ki jo vodi ministrica Stojmenova Duh, so odločeni, da projekt pokopljejo, in vztrajajo pri tem, naj ga izbrani izvajalci ne izvajajo. Ti pa se držijo pogodbenih določil in že dogovorjenih izobraževanj ne odpovedujejo: “Če želimo kot dober gospodar izpolniti določila pogodbe, moramo najpozneje 12. septembra začeti nadaljevanje samega projekta,” je pojasnil predstavnik enega od izvajalcev, Bojan Hajdinjak.

A če pogledamo, kaj je pravzaprav narobe s predmetnim projektom, lahko ugotovimo, da očitno predvsem to, da ga je, ob v bistvu precej široki podpori upokojenskih organizacij (tudi levosučne ZDUS), zastavila prejšnja vlada. In zato pač mora pasti. Zato neprepričljivo kritiziranje s strani pristojne ministrice, zato nerazumne in netransparentne odločitve razpisne komisije Službe za digitalno preobrazbo in zato zmeda in slaba volja tako med izvajalci kot upravičenci digitalnih bonov. Vse s ciljem ukiniti projekt, denar pa prerazporediti, čeprav je digitalno opismenjevanje starejših dejansko nujno in vsaj starejšim je to jasno. Zato tak interes in zato tako razočaranje.

Idiotizem je bisere metati svinjam samo zato, ker se jih je dotaknila politična »konkurenca«, ali dobrih, celo vrhunskih projektov, ne podpreti zaradi dnevne politike, ne glede na dolgoročnost negativnih posledic

V tipični slovenski maniri se je torej zminiral še en projekt, kljub temu, da je pravzaprav dober in bi ga bilo, morebiti z manjšimi spremembami, enostavno izpeljati. Žrtvoval se je tudi državni sekretar in pričakovati je, da bo, predvsem zaradi izkazane nesposobnosti, prej ko slej odletela tudi resorna ministrica. Njene tesne politične povezave s padlo kandidatko za predsednico, predvsem pa strokovni domet (avto, šofer in varovanje), ji ni v prid.

Če ni “naš”, ga je treba sesuti

Žal pa to ne bo rešilo perečega slovenskega problema, ki je, da se v stilu »če ni naš, ni pravi«, minira vsak, pa naj bo še tako dober projekt ali ideja. In Slovenija je majhna. Dobrih idej, projektov in ljudi je malo, premalo, da bi jih lahko eliminirali zgolj zaradi političnega predznaka.

Idiotizem je bisere metati svinjam samo zato, ker se jih je dotaknila politična »konkurenca«, ali dobrih, celo vrhunskih projektov ne podpreti zaradi dnevne politike, ne glede na dolgoročnost negativnih posledic (recimo zadnje neumnosti okoli podaljšanja dogovora med državo in podjetjem, ko naj bi baje Revoz moral dokazovati, zakaj je pomemben za Slovenijo). A eno ESD to seveda ne zanima in iskreno, zakaj bi jo. Čez 2 leti nihče ne bo več vedel, da je kdaj obstajala, nekdo drug pa bo morda isti projekt lansiral kot svoj dosežek. In če je pri digitalnem opismenjevanju škoda zaradi opustitve projekta še obvladljiva, lahko ima ista logika, recimo pri zaprtju tovarne, kot je Revoz, dolgoročne katastrofalne gospodarske posledice.

A trenutno oblast to ne zanima. Ob uslužni podpori MSM pozornost preusmerja drugam, medtem pa se dobri projekti ustavljajo samo zato, ker niso »naši«. Ne glede na škodo in posledice za vse. »Leve«, »desne«, »vaše« in, ja, tudi »naše«.

16 komentarjev

  1. Digitalna pismenost postaja vse bolj nujna. Cela področja se digitalizirajo in če se ljudje ne bodo vključili v digitalizacijo, ne samo, da bodo nepismeni, postali bodo nefunkcionalni in to na vitalnih področjih.
    Ne bodo mogli dostopit k zdravniku, ne bodo mogli dvihgniti denarja, ne bodo mogli opraviti osnovna upravna opravila.
    Po približnih ocenah je v državi kakšnih 700.000 tako nepismenih, ali pol pismenih ljudi.
    Kaj storiti?
    Minister Adijanič se je pravilno odločil za dvoje: ponuditi državljanom opremo in jih izobraziti.
    V zelo kratkem času je pripravil odlične nastavke za dosego cilja.
    Žal je vlada padla in prišle so na oblast nove moči, ki ne dosegajo niti približno kapacitet prejšnje vlade in so na žalost tudi tako prevzetne, da skušajo porušiti vse doseženo in poiskati svoje poti za dosego svojih ciljev.
    Poponoma nesposobna ministrcia, ki jo je en sam napuh,ne razume, kaj pomeni izobraziti 700.000 državljanov. Takšne naloge se je potrebno lotiti z razumom in ne z napuhom. Minister Adijanič je predvidel pilotski projekt, ki bi zajel samo 5.000 tečajnkov, kjer bi spoznali pot po kaeri bi izobrazili ostali 700.000. Ministrica se je tega lotila skrajno neprimerno, šarlatansko in ker je doživala popolni polom, namerava od izobraževanja odstopiti ter ukiniti bone za nabavo potrebne opreme.
    To je škodljivost, ki bi morala ministico nemudoma odnesti. Pa jo očitno ne bo, ker celotna vlada ne ve, kaj naj počne.
    Digitalna nepismenost pa utegne vse bolj postajati velika težava državljanom, saj bodo postopno izločeni iz vskdanjega življenja. Nekatere bo digitalna nepismenost začela celo življensko ogrožati in dejansko lahko pričakujemo žrtve. Ali se ministica tega zaveda? Prav gotovo ne, zato se vede kot petelin na kupu gnoja.

    • Kot sem že večkrat omenil. Levica ne bo niti pod razno, niti za cent, omogočila poslovanja nekomu, ki ga ni odobrila globoka država.

      Na drugi strani imamo sedaj izkušnje tudi z desnico, ki pač nima denarja in zato posluje samo s svojimi.

      Digitalni boni so bili znanilci sprememb. Boljših in časov, čeprav za zelo zelo visoko ceno: “Baby bumerje” bi bilo potrebno navadit uporabljat računalnike in to na način, da oni poslyšajo in upoštevajo mlajše…. dejansko misija nemogoče. Na Levici, kjer so vajeni lahkega denarja za to nimajo želodca in imajo prav. Če nihče od naših ne bo tega delal, je treba projekt ustaviti. Projekt opismenjena starejših (tudi ob 2% uspešnosti) predstavlja nevarnost, da bi kdo od tehnašel Domovino ali pa celo kak primeren članek na Novi24. Razlogov za uničenje projekta je še preveč.

  2. Digitalni boni za starejše morajo pasti samo zato, ker jih niso zastavili “naši”

    Digitalni boni so bili največja neumnost prejšnje vlade. To trdim, čeprav je bila konkurenca na polju neumnih potez huda! Ampak otrokom kupovati brezžične slušalke za igrice in starejše (od kod meja ravno 55 let?) pošiljati na neke tečaje, je nesmisel. Nekdo bi lahko hkrati tečaj vodil in bil tečajnik. Od kod ideja, da so vsi nad 55 let nesposobni za delo z računalnikom? Ponavljam, digitalni boni so bedarija da ni večje! (čeprav Golob zagotovo po “čarobni tabelici cen” načrtuje še kakšno presenečenje in bi znal izriniti to neumnost s prestola)

    • Deloma se strinjam z vami. Digitalni boni za otroke so samo pospešili nakupe nepotrebnih potrebščin in prispevajo k inflaciji. Zakaj jih vlada ni namenila za nakup tega, kar otroci dejasko potreebujejo – računalniki, mogoče tablice. Slušalke s katerimi je možno spreljati pouk na daljavo se dobjo tudi za 10 EUR.

      Druga prevara so digitalni boni za starejše. V naši širši družimni je to dobrodošel ukrep saj bi “dvem generacijam” verjetno zelo pomagal pri digitalmni pismenosti. Če prejšnja valada ne bi “zamolčala” dejstva, da ni zagotovila sredstev za izobraževanje vseh upravičencev.

      Očitno je NSi upala, da bo s temi bonbončki pridobila kaj več glasov na volitvah. Žal se ji zavajanje lahko vrne kot bumerang.

    • Digitalni boni so odličen projekt, v katerega so petokolonaši vstavili nekaj neumnosti. So znanilci drugačne prihodnosti in investicija proti kameni dobi v Sloveniji, ki še kar traja. Seveda so desni politiki naivni in dobronamerno vnašajo neumne predloge… to je klasika.

      • Gregor ko odstranimo neumnost iz digitalnih bonov ostane kaj? Bonbon. In to zelo drag. Če bi neumnost Janševe pa tudi Golobove vlade goreli, bi ju lahko imeli namesto plina in še za izvoz bi ostalo.

  3. Digitalni boni za starejše so, na mojo žalost in razočaranje, prevara prejšnje vlade in NSi. Priznajmo si to. V našem skupnem gospodinjstvu so trije člani (prababica, babi, dedi), ki bi se naj udeležili izobraževanja in prejeli bon. Na žalost jih nismo mogli prijaviti, ker so vsa sredstva za izobraževanje starejših pošla – prejšnji minister javnosti ni povedal, da v proračunu ni rezerviral sredstev za vse upravičence.

    Zato podpiram “padec” bonov in pričakujem od nove vlade, da bo odpravila diskriminatorni način prijavljanja na tečaje (dosedanji “prvi pride, prvi melje”) in bo zagotovila sredstva v proračunu za vse upravičence. NSi pa naj premisli, če se ji taka politika zavajanja pred volitvami na dolgi rok splača.

    • Jože, prejšnja vlada je rezervirala izobraževanja in digitalne bone za več kot 100 tisoč starejših. Najprej 5.000 letos jesen in potem še 100.000 drugo leto (po zmožnosti kapacitet). Vendar vam nova vlada tega ni povedala, ker so jih želeli ustaviti in so govorili le o 5 tisoč izobraževanjih.
      Resda je starejših še vedno precej več kot 100 tisoč, ampak na take stvari nikoli ne gredo vsi, še polovica upravičencev ne. Pa tudi če bi bilo povpraševanja več, bi se lahko tudi to sproti rešilo, samo malo je treba potrpeti, ne vse hoteti prvi in takoj.
      Če bi bil projekt speljan, kot je bil zastavljen, bi vsi, ki bi jih zanimalo, prišli na vrsto, tudi tvoja prababica, babi in dedi, če bi le želeli. In to nič na račun proračuna ali drugih stvari, ker je to namenski evropski denar za digitalizacijo.
      Vse drugo je protipropaganda te vlade, ki hoče celoten projekt zminirati si nad njim umiti roke, in keš porabiti po svoje, oz. natančneje za “svoje” izvajalce.
      To so na Domovini že razložili tukaj: https://www.domovina.je/miniranje-projekta-digitalnih-bonov-za-starejse-je-tipicen-primer-unicevanja-samo-zato-ker-ga-niso-zastavili-nasi/

  4. Digitalni boni so res bedarija. Večina ljudi ki so okoli 55 je aktivno delavna populacija. Na koncu bi iz davkoplačevalskega denarja poslali programerje, tajnike in računovodje na tečaj kjer te naučijo odpreti email naslov. Tisti ki pa o računalnikih nimajo pojma bi pa tako tako pač vnukom kupili slušalke.

  5. Menda bo treba še tisočkrat reči, da je bilo teh 5 000 tečajnikov pilotni projekt, preden bo nekaterim to šlo v betice. Predsednik ZDUS -a Sušnik je pa en velik hinavec, ker je točno vedel, da je to pilotni projekt, zdaj se pa skupaj z Duh in Golobom dere in jima nekam leze. Nič drugega nam ne preostane kot znova in znova s prstom kazati na neumnosti te vlade. p.s. Ali kdo kaj ve kako napreduje preiskava v pub-obup.

  6. Bogdaj dobe dan — vsem.
    Seveda: na uspešno praktično uporabo računalnikov in e-napra raznih e-oblik FACEBOOK, INSTAGRAM, RVITER – INTERNET itd. usmerjeni tečaji
    tudi za nas starejše – so nujni dorodošli, pravični itd.
    Internet ponuja veliko širše dostop do raznih malo pomembnih in
    do tudi zeo pomembnih informacij.
    Nas starejših – se zanje ne sme prikrajševati. L.r. Janez KK. 70 let

Komentiraj