Digitalni boni za starejše morajo pasti samo zato, ker jih niso zastavili "naši"

Po približno 16 letih dela v državni upravi lahko od blizu primerjam vsaj 8 vlad. Vsem je skupno to, da se na resorju zelo hitro pokaže, kateri minister v vladi dejansko dela in kateri bolj kot ne pozira in se sonči v pomembnosti, ki mu jo dajejo varovanje, šofer in utripajoče lučke na avtocesti. Še hitreje je tudi jasno, ali minister razume pomembnost razlike med državno in strankarsko politiko ter s tem dejstvo, da se projekti ne delijo na njihove in naše, pač pa na dobre in slabe. In dobri projekti so dobri, ko so dobri za ljudi, ne glede na to, kdo jih je začel, peljal in/ali dokončal.

A ob vsakokratni menjavi vlade se v realnosti najprej potegne ročna na vseh področjih resorja, nato pa se skuša, z izgovorom o zaščiti zakonitosti, relativizirati vsak, tudi uspešno zastavljen projekt predhodnika. In v kolikor je opravnomočenemu državljanu splošna »prevetritev« do neke mere še logična, postane ta ista logika problematična tisti hip, ko se prekinja, črni in namenoma ruši projekte, ki so v bistvu pozitivni, z dodano vrednostjo, predvsem pa že pripeljani do izvedbe.

To je pomembno zato, ker je notorična težava (ne)uspešnosti slovenskih resornih projektov tudi v tem, da je pot od začetka do dejanske izpeljave izredno dolga. Celoten sistem priprave, potrjevanja in nato izpeljave vseh postopkov, vključno z javnim naročanjem, pa je tako dolg, da resnih projektov začeti in končati v 4-letnem obdobju vladanja sploh ni mogoče, v krajših ciklih pa je to praktično znanstvena fantastika.

A Slovenija potrebuje dobre projekte, pozitivne zgodbe. In dobri, za državljane koristni projekti, bi morali biti prioriteta vsakega resornega ministra, ne glede na to, kdo je projekt zastavil in kako daleč ga je bil sposoben pripeljati.

Zato je naravnost nepojmljivo, kar počne pristojna resorna ministrica s projektom digitalnega »opismenjevanja« starejših oz. digitalnimi boni, ki je bil zagnan kot pilotni projekt pod prejšnjo vlado s ciljem zagotoviti možnost sofinanciranja izobraževalnih programov za zvišanje digitalnih kompetenc (v letošnjem letu za 5000, v naslednjem letu 100.000) starejših od 55 let.

Kljub splošno prepoznani pozitivnosti projekta, kljub dejstvu, da je bil zakon v parlamentu sprejet brez glasu proti in da je prejšnji resorni minister (skupaj z vlado) uspel, s podobnimi angažmaji in projekti, Slovenijo dvigniti nad evropsko povprečje digitalnega gospodarstva in družbe (gre za t. i. indeks DESI, kjer je Slovenija v letu 2021 zasedla visoko 13. mesto), to sedaj ne pomeni nič. Trenutna ministrica se je odločila, da je vse skupaj brez veze in da je najbolje, da zaradi nekaj pomanjkljivosti projekt enostavno prekine.



A če pogledamo, kaj je pravzaprav narobe s predmetnim projektom, lahko ugotovimo, da očitno predvsem to, da ga je, ob v bistvu precej široki podpori upokojenskih organizacij (tudi levosučne ZDUS), zastavila prejšnja vlada. In zato pač mora pasti. Zato neprepričljivo kritiziranje s strani pristojne ministrice, zato nerazumne in netransparentne odločitve razpisne komisije Službe za digitalno preobrazbo in zato zmeda in slaba volja tako med izvajalci kot upravičenci digitalnih bonov. Vse s ciljem ukiniti projekt, denar pa prerazporediti, čeprav je digitalno opismenjevanje starejših dejansko nujno in vsaj starejšim je to jasno. Zato tak interes in zato tako razočaranje.

Idiotizem je bisere metati svinjam samo zato, ker se jih je dotaknila politična »konkurenca«, ali dobrih, celo vrhunskih projektov, ne podpreti zaradi dnevne politike, ne glede na dolgoročnost negativnih posledic

V tipični slovenski maniri se je torej zminiral še en projekt, kljub temu, da je pravzaprav dober in bi ga bilo, morebiti z manjšimi spremembami, enostavno izpeljati. Žrtvoval se je tudi državni sekretar in pričakovati je, da bo, predvsem zaradi izkazane nesposobnosti, prej ko slej odletela tudi resorna ministrica. Njene tesne politične povezave s padlo kandidatko za predsednico, predvsem pa strokovni domet (avto, šofer in varovanje), ji ni v prid.

Če ni "naš", ga je treba sesuti

Žal pa to ne bo rešilo perečega slovenskega problema, ki je, da se v stilu »če ni naš, ni pravi«, minira vsak, pa naj bo še tako dober projekt ali ideja. In Slovenija je majhna. Dobrih idej, projektov in ljudi je malo, premalo, da bi jih lahko eliminirali zgolj zaradi političnega predznaka.

Idiotizem je bisere metati svinjam samo zato, ker se jih je dotaknila politična »konkurenca«, ali dobrih, celo vrhunskih projektov ne podpreti zaradi dnevne politike, ne glede na dolgoročnost negativnih posledic (recimo zadnje neumnosti okoli podaljšanja dogovora med državo in podjetjem, ko naj bi baje Revoz moral dokazovati, zakaj je pomemben za Slovenijo). A eno ESD to seveda ne zanima in iskreno, zakaj bi jo. Čez 2 leti nihče ne bo več vedel, da je kdaj obstajala, nekdo drug pa bo morda isti projekt lansiral kot svoj dosežek. In če je pri digitalnem opismenjevanju škoda zaradi opustitve projekta še obvladljiva, lahko ima ista logika, recimo pri zaprtju tovarne, kot je Revoz, dolgoročne katastrofalne gospodarske posledice.

A trenutno oblast to ne zanima. Ob uslužni podpori MSM pozornost preusmerja drugam, medtem pa se dobri projekti ustavljajo samo zato, ker niso »naši«. Ne glede na škodo in posledice za vse. »Leve«, »desne«, »vaše« in, ja, tudi »naše«.