Miha Mazzini, Siol.net: O pogoltnosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Miha Mazzini svoje razmišljanje o (slovenski) pogoltnosti začne z zgodbo o štirih Japoncih, ki se odpravijo v gozd po gobe, najdejo gobo, jo pojedo in se srečni vrnejo domov. Nekaj čisto drugega smo lahko videli v preteklih tednih na socialnih omrežjih, ko so se mnogi Slovenci bahali o več desetih kilogramih gob.

Kamorkoli gre Slovenec potuje njegova pogoltnost z njim. Tujci se tako desetinam kilogramov gob samo čudijo in se sprašujejo: zakaj? "Vem, zapeljivo je: nekaj dobimo zastonj! Nagrabimo lahko do onemoglosti! Utapljamo se v obilju! Še enkrat: zastonj je! Ne smemo pozabiti tudi naslednje misli: bolje, da zgrabimo mi, kot da bi za soseda kaj ostalo!"

Mazzini je pri pregledovanju gobarskih trofej naletel tudi na take posameznike, ki besnijo nad lopovi, ki so si nagrabili družbeno premoženje. Ob tem pa očitno pozabljajo, da je več kot očitno vsak pogolten na tistem področju, kjer ima možnost.

Poleg vsake pogoltnosti pa je prisoten skrajni egoizem in osamljenost, ki pripelje do tega, da poskuša človek nagrabiti še več, kot že ima. Zadnji žebelj v krsto pogoltnosti zabije še slepota: "začel sem reven, z dna, oče mi je dal samo prvi milijon."

Osnovna debata bi morala biti o tem, kako preprečiti pogoltnost, je prepričan Mazzini. "Saj veste, gradbeni baroni in milijarde, ki so izginile pri avtocestah, milijoni, ki dnevno izginevajo v zdravstvu, in tako dalje. Kar seveda ne pomeni, da inšpektorji ne bi smeli izstavljati kazni pogoltnim gobarjem."

Celotno kolumno lahko preberete tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike