Miha Kordiš tarna nad usodo večnih študentov. Zanj imam odgovor

Urban Šifrar
29

Pred slabim tednom, 25. maja, bi v bivši republiki praznovali Dan mladosti. Čeprav današnji mladi v večini praznika niti ne poznajo, je kolektivni spomin nanj še kako živ in vedno spodbudi zanimive polemike. Tudi tokrat je bilo tako: debato na Twitterju je sprožil poslanec Levice Miha Kordiš, ki je problematiziral dejstvo, da država študentom po 26. letu starosti odvzame nekatere pravice in olajšave, ki so jih uživali dotlej. A to, kot pravi, ne bi bil problem, če bi imeli študenti takrat možnost pridobiti stanovanje, solidno zaposlitev itd.

S Kordiševim negodovanjem nad težkimi razmerami za mlade, ki se trudijo uspeti, se strinjam, a problem vidim z druge strani. Je težava res le v državi, ker ne ponudi dovolj stanovanj, ker nam sanjske službe ne prinese na pladnju? Ali pa morda tudi v mladih, ki izbirajo neperspektivne poklice, niso dovolj delavni in ambiciozni?

Družba nam že od mladih let venomer ponavlja: sledi svojim sanjam, ne oziraj se na mnenje drugih. To je kliše, ki nosi hude posledice v obliki generacij mladih, ki živijo v iluzornem svetu, kjer je vse tako enostavno, kjer koristnost in kvaliteta dela nista povezani z uspehom, kjer država z vrečo zlata poskrbi za vse. Gotovo je s kapitalizmom in njegovim odnosom do dela marsikaj narobe, a vseeno je to naša realnost – in če slednje ne sprejemamo, tvegamo sužnost iluziji in njeno neizogibno sesutje, ki nikoli ni lahko.

Vloga države ni, da nas varuje pred tveganjem in spodbuja nedelo, ampak da podpira priložnosti za preboj mladih, njihove energije in zamisli na trg, obenem pa zavaruje najšibkejše in zares ogrožene.

Druga laž, ki jo družba predava mladini je stavek “Mlad si, zabavaj se, dokler se lahko, dokler imaš čas”. Koliko zamujenega, zapravljenega časa in mladih možganov imamo zaradi tega, koliko večnih študentov, ki se po letih študija, v najslabšem primeru kakšnih novodobnih družboslovnih znanosti na fakulteti, ki agresivno zanika pluralnost mnenj in sili k sprejetju svoje ideologije. Govorimo, da je časa še na pretek in si istočasno uničujemo tako mladost kot prihodnost. A ne posplošujmo; situacija ni črno bela, tudi med mladimi je najti mnogo pozitivnega zagona in dobrih praks, a prepogosto se morajo pri uresničevanju svojih idej boriti proti birokraciji in nesmiselnim zahtevam države.

Vloga države ni, da nas varuje pred tveganjem in spodbuja nedelo, ampak da podpira priložnosti za preboj mladih, njihove energije in zamisli na trg, obenem pa zavaruje najšibkejše in zares ogrožene. Rešitev, s katero bi ozračje med perspektivnimi mladimi napravili bolj optimistično, ni v vračanju k planskemu gospodarstvu ali čem podobnim, ampak obratno – odločna prekinitev vseh vezi na bivši sistem, boj proti “mafijskemu” dojemanju trga in monopolu, ki ga nad njim izvajajo nekateri centri moči. Pogost je vtis, da to zaradi bližine in nepredelanosti polpretekle zgodovine ni mogoče, a za zgled so nam lahko nekatere severnejše slovanske države, ki jim to bolje uspeva.

Problem torej ni le v državi in ni le v mladih. Pomembno je, da ohranimo stik z realnostjo in jo skušamo spremeniti “od spodaj”. Prenovo moramo začeti pri sebi, pri lastni osebi – prenova te pa ni ločljiva od istočasne prenove družbe.

29 KOMENTARJI

  1. ta tip je katastrofa…

    prosim vas, vesoljna slovenija, ignorirajte ga. enostavno ta tip in njegove zablodele ideje niso vredne niti minimalne debate.

    s tem, da ga ignoriramo in mu razni mediji niti najmanjšega člančiča ne namenite, bo še najbolje. s tem, da objavite karkoli o njem, samo nervozo vnašate med normalne ljudi. enostavno ni vredno, da vsakršen članek o njemu sploh debato povzroči. ker če se o njem ne bo govorilo nič, bo sčasoma sam sebi bluzil in spoznal, da je pač sam izgubljen v vesolju s svojimi ‘idejami’…

  2. Kordiš skrbi za svojo volilno bazo. Večni študentje, večni absolventi po 26+ raznih družboslovnih fspn ved so, izgleda tako, njegova volilna baza. Sicer pa ima Berta prav. A kaj, ko je gospod poslanec, predstavnik vsega ljudstva in govori tudi v našem imenu čeprav 99% nas tega niti noče slišati.

    • Friderik, žal to ne drži. Kordiš govori v imenu tistih študentov, “večnih” študentov, ki ta hip kolesarijo in pa tistih, ki so prisesani na državne jasli.
      Zakaj pa študija v rednih rokih ne končajo? Oh, na to pa revče ni pomislil!

  3. Eden od najmilitantnejših in najbolj revolucionarno nazadnjaških ekstremističnih “trdorokcev” Levice, ki si je očitno že zdavnaj našel udobno preživetveno “tržno nišo” v samooklicano levičarski parlamentarni politiki, se očitno predvsem sam nadvse zvesto in praktično ravna po svoji lastni modrosti: “da je lepo v naši domovini biti mlad. Ampak samo če si bogat!”
    Razkošna poslanska “apanaža”, poceni, a nikakor ceneno prehranjevanje v prestižni “menzi” DZ RS in udobno državno stanovanje za bagatelno stanarino so zagotovi otipljivi osebni karierni in socialni dosežki mladega politika in ponovno izvoljenega poslanca ekstremne Levice, ki se sicer abstraktno nadvse glasno, srdito in nenehno “krvavo bori” za socialno enakost, za ponovno deprivatizacijo, nacionalizacijo in nemara celo popolno odpravo zasebne lastnine, za takojšnji izstop iz Nata in EU ter ponovno, če bo treba, tudi nasilno uvedbo že znane in mnogokje preverjene komunistične ekonomske in socialne politike enakih želodcev oziroma deklarativno dosežene domnevne enakosti v pomanjkanju in revščini.
    Ob zadnjem nenehnem “elaboriranju” svojih levičarskih političnih stališč in fantazmagorij, s katerimi je neumorni Miha Kordiš do neskončnosti in onemoglosti vseh navzočih “aktivno” zaviral in onemogočal ter zavlačeval delovanje pristojnega parlamentarnega odbora pod strpnim vodstvom Eve Irgl, so popustili živci celo zgledno potrpežljivemu poslancu SAB Vojku Staroviću, ki mu leve politične vrednote in levičarska politična stališča zagotovo niso tuja. A javno se je preverjeni gospodarstvenik in poslovnež glasno uprl “mlatenju prazne slame” poslanskega kolega Kordiša in njegovih enako razvnetih strankarskih “pre-prodajalcev megle”, ki pred očmi avditorijev TVS 3 in Nove 24 ne cenijo ne časa in ne zdrave pameti med svojimi parlamentarnimi kolegi in med volilnim zaledjem.

    • Res je. Pravijo: “Kar seješ. to žanješ”.
      Kordiš še ni ne oral in ne sejal. Pojedel pa je že veliko belega kruha. Lahko bi rekli, da je večina pripadnikov Združene levice, največji parazit naše družbe. Zaradi takih, pa državi zmankuje denarja za prepotrebne GOSPODARSKE projekte in INFRASTRUKTURO.

      • Kraševka
        Praviš, da kar seješ, žanješ! Ti in še marsikateri komentator tu gori, sejete izključno sovraštvo do podobnih, kot sem jaz!! In kaj misliš boš potem ti žela????

      • Igor, kdo prireja SOVRAŽNE SHODE ? Vsi ti sejejo sovraštvo in primitivno kulturo. Ti anarhisti so divjali že med sestavljanjem sedanje vlade in od prvega dne delovanja vlade JJ dalje. Tu se vidi veliko sovraštvo in NAPADALNI duh, ki lahko “uide iz steklenice”.

        Če si med njimi, vedi, da taka dejanja niso častna, pa naj se odvijajo peš ali na kolesih !

  4. Mladi ljudje, ki resno vzamejo študij, diplomirajo nekje pri 23. ali 24. letih. Tisti, ki se resno “zagrebejo” in kaj znajo, se tudi zaposlijo. Nekateri študirajo na podiplomski stopnji, tudi (oz. predvsem) ob delu.
    Ne govorim na pamet. Osebno poznam mlade ljudi, ki so do svojega 30. leta že nekaj dosegli na poklicnem in osebnem področju. Imajo stanovanja, družine.
    V današnjem času, seveda. Ne v času “Dneva mladosti”*, ko je veliko mladih – skupaj s svojo družino – stanovalo pri starših in so si z njihovo pomočjo počasi le prigarali svoje stanovanje ali hišo. Družbena stanovanja je oblast delila “posvečenim” in prišlekom z juga skupne države. Sem živela v tistih časih in vem.
    *”Dan mladosti” ni nekaj, kar bi me navdajalo z nostalgijo. Bil je to samo dan, ko si je Tito bildal ego. Čeprav smo se vsi morali nanj pripravljati. Moj pokojni oče je bil letnik 1920, veliko je v življenju doživel in videl. Predvsem pa je znal presojati. Zato v naši družini nikoli nismo bili Titofili. Nismo se navduševali nad maškaradami, kakršna je bila Dan mladosti.

    • 25 maja je bil napad na DRVAR.
      Tam je ob napadu sovražnika bilo veliko mrtvih in ranjenih PARTIZANOV.

      Tito pa je VESELJEČIL v BUNKERJU, ko je bilo najhujše pa je pobegnil. Partizani pa so padali pod streli. Drugi so spet nosili ranjence ………

      In v posmeh vsem tem grozodejstvom, si je TITO privoščil, da je vsako leto TISTEGA SPOMINSKEGA dne, 25 maja, ko je padlo v Drvarju veliko partizanov, on pa ostal ŽIV – veseljačil v nedogled!

      In tudi KORDIŠ bi rad samo veseljačil, delajo in zanj skrbijo, pa naj drugi.

  5. Miloš Mikeln se je vprašal in malo humorno napisal povest: “Kako se je naša dolina privadila svobodi?” Da duh zmedenega sodobnega časa rodi tudi take nepridiprave, falirance, lenuhe in delomrzneže, ni nič nenavadnega. Katastrofa je to, da obstaja tisoče takih osebkov, ki takšne tipe izvolijo v parlament: Kordiša, Mesca, Tomićko, Vatovca oziroma celo Levico.

  6. Helena, se strinjam v vecini z vami. Nikakor ne podpiram Kordiša in ostalih iz levice ter ostalih jugonostalgikov, titoistov, kvazi levičarjev, jamracev, ki mislijo da denar raste na drevesu, da ga lahko zapravljajo po mili volji. Jaz mu ne zamerim, tako tudi njemu podobnim ne, saj ne more v taki državi, kot je naša, biti drugacen. Ubogi so predvsem na duhu.

    Zdaj pa k temu kar ste napisali, kako poznate ljudi, ki so doštudirali do 24.leta, našli delo, prišli do stanovanja, družine. Tu je pač posameznikova odločitev, kako bo zivel. Jaz sem ob pravem času doštudirala – socialno delo. Ker me je to veselilo, ker sem že prej delilo prostovoljno delala. Pa vendar ko sem na vse pretege iskala službo, je ni bilo. Komaj sem dobila pripravništvo, pa delala za minimalno plačo. Bila tudi brez plačila, čeprav sem s starejšimi ljudmi delala petke in svetke. Moje prve zaposlitve so bile da sem delala v trgovini, avto firmi, bila varuška. Nikjer nisem imela zvez, da bi prišla na kak položaj. Tega tudi ne bi sprejela. Nisem se branila nobenega dela, četudi sem visoko izobražena. Ko sem končno začela delati v socialnem delu, sem menjavala porodniške in bolniške. Veš cas sem bila zelo dobra soc.delavka, terenska delavka, ne na CSD. IN KO SEM SAMA ZANOSILA, MI JE MED PORODNIŠKO POTEKLA POGODBA.

    Zdaj ko sem stara 41 let, sem dobila službo za nedoločen čas. Moj mož je bil skoz do sedaj na projektih v svojem poklicu. Ko sem po porodniški odšla delat, je oče ostal z otrokom doma, ker nama je to bilo bolj pomembno kot pa se nekaj denarja več..
    Oba sva zdaj že toliko stara da ne dobiva tok visokega kredita da bi si kupila stanovanje. No torej vsi ne moremo do latstnega stanovanja. Odkar sem šla od doma pri 19 in se osamosvojila od starsev, živim v najemu. Največja sreča zame je, da sem zdrava. Da imam sina in moža. Ne rabim lastnega stanovanja, ampak tudi do nekega normalnega najemniskega stanovanja mladi težko pridejo.

    Zelo me jezi posploševanje po dolgem in počez. Tudi zdajšnja vlada ne razmišlja o delovnih ljudeh, ne skrbijo je mladi, starejsi, ranljive skupine, družine.
    Ne vem ali je deljenje denarja vse povprek v teh razmerah dobroslo ali ne.

    • Še to, Barbara, čeprav je kar malo preveč osebno – pišem za razjasnitev okoliščin: poklicno šolo sem končala leta 1966, ko je po prepričanju mnogih služba vsakega že čakala. Za smer, ki sem jo izbrala, ni bilo prostih delovnih mest; službo so dobili samo nekateri, večina nas je pa šla za tekoči trak, nekateri v tujino. Nadaljnje izobraževanje je bilo pa ob delu in za moj denar. Ni vsak dobil državne štipendije v tistem času, mi kmečki otroci sploh ne. Za oblast smo bili bogati, čeprav smo revno živeli.

      • Da zaključim debato (prej nisem utegnila napisati še zaključne misli): vsak si mora sam poiskati pot naprej, ne pa po Kordiševo čakati, kdaj bo vlada – ta ali ona – reševala tvoje zagate. Dovolj je, se vzpostavi neko vzpodbudno poslovno okolje, potem si naj pa vsak sam pomaga. Enim to uspe bolje, drugim slabše. Za vse pa nikoli in nikjer ni enako, življenje ni gladka cesta. Res je – glavno je zdravje in razumevanje pri najbližjih, potem se pa stvari že nekako sestavijo.

  7. Problem se prične pri katastrofalnem šolskem sistemu. Danes gre vsak na fakulteto pa če je še bolj zabit. Seveda na družboslovne a la FDV… potem pa jamrajo da ne dobijo služ. Glej če ne znaš nič uporabnega, je malo vetjetno da te bo kdo plačal. Seveda vse se je začelo z gabrovo šolsko reformo. Da bi strela udarila vanj. Od takrat je šlo samo na dol.

    • Ciril Cof, točno tako.
      Če hočeš danes delati, delo tudi dobiš. Če pa hočeš tako delo, da afne guncaš, veliko zaslužiš, pa nič uporabnega ne znaš, pa ga pač ne dobiš.
      Delo je tudi, če drugega ne znaš, da v SPARU pospravljaš vozičke. Ampak, šmenta, to pa ni privlačno! Kaj pa bi radi, ti falairanci?

  8. ” kako poznate ljudi, ki so doštudirali do 24.leta, našli delo, ”
    … poznam jih, ker jih imam v ožjem sorodstvu. Poznam tudi nekaj njihovih prijateljev.
    Nimam namena posploševati. Uspeh je gotovo odvisen tudi od tega, kakšno študijsko smer si nekdo izbere, koliko je na nekem področju delovnih mest. Pa tudi od fleksibilnosti iskalca zaposlitve. To vem iz časov (bilo je okoli leta 1990), ko sem sama iskala službo. Je nisem dobila, ker se ponujene službe niso skladale z mojimi družinskimi obveznostmi.
    Sicer sem imela takrat že več kot 20 let delovnih izkušenj na različnih delovnih mestih. Tudi tistih v proizvodnji za tekočim trakom, na normo. Na začetku moje poklicne poti. Nič narobe. Razširila sem si obzorje in ohranila za vse življenje spoštovanje do ljudi, ki to počnejo vse življenje. Z nekaterimi smo še danes prijatelji. Veliko pa jih je že za vedno odšlo.
    Torej: pomembno je znanje, fleksibilnost – “da se daš ponucat”, bi rekla moja mama. Potem se da tudi brez vez. Moje mnenje.

  9. Jaz recimo nisem iz premožne družine, sem pa začela delat pri 16ih, dodiplomca končala med službo v tujini, magisterij pa v celoti med službo v Sloveniji. Seveda naravoslovna. Zdaj pri 24ih pa z več kot 3x-nikom minimalne plače gotovo ne rabim Kordiša, ki bo z mojim denarjem financiral pijane študente, ki do 27ga vlečejo status, da lahko v domu pijejo in zavlačujejo.
    Družba se degenerira, sanja samo o hedonizmu in čaka, da ji je vse prineseno k riti. Tisti, ki dela bo imel. In tisti, ki dela, ne bo zadovoljen, ko bo njegov denar predan tistim, ki ne delajo.

    Poleg tega danes vsi nekaj študirajo, samo zato da imajo. Zberejo FDV, ker je lahek, potem pa se vlečejo do 27ga. Vržejo stran par let, da imajo papir, ki je ničvreden, namesto da bi teh par let delali in imeli veliko več vredne izkušnje. Če so dovolj sposobni pa oboje skupaj. Potem bi pa pri 30 vstopali na trg dela in se čudijo, ker jim diploma iz teorije spolov ne prinese avtomatsko 3 jurje bruto.

    Komunizem in socializem diši samo tistim, ki so preleni, da bi si svoj življenjski standard prigarali. Deluje pa ne zato, ker tisti ki pa garajo, nikoli ne bojo na plečih podpirali vseh ostalih.

    • Kodriš bi moral vedeti da stanovanj za mlade ni, ker jih “poberejo” priseljenske/oz.t.i. združene družine, predvsem iz Kosova (poglejte si prednostne liste, Slovenci na seznamu tam okoli 400-500 mesta, kar pomeni, da na vrsto nikoli ne pridejo; se pravi škoda denarja za tak sistem kot ga imamo). Ja in če pogledate protestnike …če so študentje so iz FDV, pa še kakšen profesor…no kvaliteta teh FDV jevcev, glede na potrebne točke za vpis na FDV, če sploh je tak okoli 50 točk…se pravi večina študentov,

  10. Ta tip je res katastrofa. Ne more mu pomagat niti Bog. Sicer pa kakšna možganska kapaciteta je priča nenadna razsvetlitev o pogojih študija, ko bi mu ti morali biti že davno jasni. Očitno se mu je pred nosom šele sedaj razkadilo, pa je tip “spregledal”.

  11. Imel sem pred leti nekaj prijateljev-vrstnikov s podobnimi stališči kot ta “bebo”. Niso bili v ZK so bili pa malo “zamaknjeni”-samo delati ne. Pa jih je zemlja v njihovih 40. letih tozemeljskega bluzenja poklicala k sebi. Hmm.. Malo mi da misliti za takšne tipe danes??

  12. Ja strla z jasnega,v petek popoldne,da jih vrag pocitra,lenuhi,brezdelneži,zajedalci delavskih mezd,izkoriščevalci demokracije,pognat delat,ali zapret pa prisilno delat,kakšne stranke,to so skrivači,lajnarji patravarji vmes.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime