Migrantska kriza v Srednji Ameriki - se ponavlja evropski scenarij?
POSLUŠAJ ČLANEK
Na meji med Gvatemalo in Mehiko je trenutno več tisoč migrantov, ki prihajajo večinoma s Hondurasa. Za večino njih so končni cilj Združene države Amerike.
Migranti potujejo v karavanah, ki imajo svoje začetke globoko v Srednji Ameriki in se jim ljudje na poti pridružujejo. Te karavane so večkrat celo napovedane in organizirane.
Pritisk ZDA na svojo južno sosedo in druge srednjeameriške države je povzročil spremembo v njihovi migrantski politiki. Tako so te države svoje, do sedaj veliko bolj prepustne meje, pričele bolj dosledno nadzorovati.
Države Srednje Amerike, ki so v razsulu, kot je trenutno denimo Honduras, svojim državljanom ne obljubljajo ravno svetle prihodnosti. Zato se državljani odločijo za pot proti severu in se pogosto organizirajo na način karavan, ki se jim potem ljudje priključujejo vse do mehiške meje. Leta 2017 je tako samo Honduras zapustilo preko 600.000 prebivalcev te srednjeameriške države.
Običajno ti migranti nimajo težav s prečkanjem meje med Gvatemalo in Mehiko na mostu
preko reke Suchiate. Na reki niso redki niti splavi, s katerimi migranti pridejo čez reko v Mehiko, od koder nadaljujejo svojo pot proti severu. Cena za tak "prevoz" namreč znaša samo 1,3 ameriškega dolarja. Kar priča o preprostosti, nenevarnosti in pogostosti takih "prevozov".
Predsednik Trump je gradil velik del svoje predsedniške kampanja na antimigrantski retoriki in svojega načina, tudi po izvolitvi, ni opustil. Tako je pred kratkim tekom kampanje za vmesne kongresne volitve dejal, da bodo srednjeameriške države izgubile ameriško finančno pomoč, če se ta in vse naslednje karavane ne ustavi.
Hondurski predsednik Juan Orlando Hernandez in gvatemalski predsednik Jimmy Morales sta se že dogovorila za sestanek. Mehiška vlada pa je zaprla mejo z Gvatemalo in predstavila nov mejni režim, ki je veliko ostrejši, kot je bil dosedanji.
Očitno je ameriški pritisk in grožnja z izgubo financiranja je, vsaj kratkoročno delovala. ZDA namreč na letni ravni Hondurasu, Gvatemali in San Salvadorju pomagajo s finančno inekcijo v višini 1,1 milijarde ameriških dolarjev. Ne ravno zanemarljiv znesek za te finančno nestabilne države.
Obenem je Trumpova retorika bila v Srednji Ameriki označena kot izsiljevanje. Novi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki bo prevzel vodenje države s prvim decembrom, je namreč dejal, da njegova vlada ne bo opravljala "nečednih poslov" za druge države. Saj je njegov predhodnik Enrique Peña Nieto dobro sodeloval z ZDA pri teh "poslih". Tako je Mehika v preteklih letih izgnala več Srednjeameričanov, kot je ZDA izgnala Mehičanov iz svoje države.
Koordinator migrantov iz glavnega mesta Hondurasa Tegucigalpa, José Luis Carmera je dal izjavo, da se zavedajo novih okoliščin in zadnjih napovedi ampak to ne pomeni, da se bodo ljudje ustavili. Pravi, da se preprosto ne bodo.
Mehika stoji na stališču, da bo vsakega državljana srednjeameriških držav z urejeno dokumentacijo spustila v državo. S tem se postavlja na podobno stališče, kot jo ima ZDA do njenih državljanov, ko ti poskušajo vstopiti legalno in ilegalno v ZDA. Mehiška vlada se je tako znašla v dipomatskem precepu, ki ga bo lahko rešila v sodelovanju z ostalimi državami. Mehika je že stopila v stik z Združenimi narodi. Zaprosila je za postavitev centra Združenih narodov za sprejem in administrativno obravnavo migrantov.
Ameriška administracija si želi trenutno krizo uporabiti za dosego boljšega rezultata na vmesnih kongresnih volitvah. Obenem pa se zavedajo, da če želijo pokazati neko spremembo na tem področju, da je potrebna dolgoročnejša rešitev. V ta namen se je zunanji minister ZDA Mike Pompeo sestal s predstavniki mehiških oblasti in v kasnejši izjavi za javnost pohvalil mehiške načrte in dejal, da bodo to krizo zaenkrat lahko rešili sami.
Migranti potujejo v karavanah, ki imajo svoje začetke globoko v Srednji Ameriki in se jim ljudje na poti pridružujejo. Te karavane so večkrat celo napovedane in organizirane.
Pritisk ZDA na svojo južno sosedo in druge srednjeameriške države je povzročil spremembo v njihovi migrantski politiki. Tako so te države svoje, do sedaj veliko bolj prepustne meje, pričele bolj dosledno nadzorovati.
Karavane
Države Srednje Amerike, ki so v razsulu, kot je trenutno denimo Honduras, svojim državljanom ne obljubljajo ravno svetle prihodnosti. Zato se državljani odločijo za pot proti severu in se pogosto organizirajo na način karavan, ki se jim potem ljudje priključujejo vse do mehiške meje. Leta 2017 je tako samo Honduras zapustilo preko 600.000 prebivalcev te srednjeameriške države.
Običajno ti migranti nimajo težav s prečkanjem meje med Gvatemalo in Mehiko na mostu
preko reke Suchiate. Na reki niso redki niti splavi, s katerimi migranti pridejo čez reko v Mehiko, od koder nadaljujejo svojo pot proti severu. Cena za tak "prevoz" namreč znaša samo 1,3 ameriškega dolarja. Kar priča o preprostosti, nenevarnosti in pogostosti takih "prevozov".
Trumpova retorika in sodelovanje z Mehiko
Predsednik Trump je gradil velik del svoje predsedniške kampanja na antimigrantski retoriki in svojega načina, tudi po izvolitvi, ni opustil. Tako je pred kratkim tekom kampanje za vmesne kongresne volitve dejal, da bodo srednjeameriške države izgubile ameriško finančno pomoč, če se ta in vse naslednje karavane ne ustavi.
ZDA namreč na letni ravni Hondurasu, Gvatemali in San Salvadorju pomagajo s finančno inekcijo v višini 1,1 milijarde ameriških dolarjev.
Hondurski predsednik Juan Orlando Hernandez in gvatemalski predsednik Jimmy Morales sta se že dogovorila za sestanek. Mehiška vlada pa je zaprla mejo z Gvatemalo in predstavila nov mejni režim, ki je veliko ostrejši, kot je bil dosedanji.
Očitno je ameriški pritisk in grožnja z izgubo financiranja je, vsaj kratkoročno delovala. ZDA namreč na letni ravni Hondurasu, Gvatemali in San Salvadorju pomagajo s finančno inekcijo v višini 1,1 milijarde ameriških dolarjev. Ne ravno zanemarljiv znesek za te finančno nestabilne države.
Obenem je Trumpova retorika bila v Srednji Ameriki označena kot izsiljevanje. Novi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki bo prevzel vodenje države s prvim decembrom, je namreč dejal, da njegova vlada ne bo opravljala "nečednih poslov" za druge države. Saj je njegov predhodnik Enrique Peña Nieto dobro sodeloval z ZDA pri teh "poslih". Tako je Mehika v preteklih letih izgnala več Srednjeameričanov, kot je ZDA izgnala Mehičanov iz svoje države.
Dolgoročna rešitev
Koordinator migrantov iz glavnega mesta Hondurasa Tegucigalpa, José Luis Carmera je dal izjavo, da se zavedajo novih okoliščin in zadnjih napovedi ampak to ne pomeni, da se bodo ljudje ustavili. Pravi, da se preprosto ne bodo.
Zaprosila je za postavitev centra Združenih narodov za sprejem in administrativno obravnavo migrantov.
Mehika stoji na stališču, da bo vsakega državljana srednjeameriških držav z urejeno dokumentacijo spustila v državo. S tem se postavlja na podobno stališče, kot jo ima ZDA do njenih državljanov, ko ti poskušajo vstopiti legalno in ilegalno v ZDA. Mehiška vlada se je tako znašla v dipomatskem precepu, ki ga bo lahko rešila v sodelovanju z ostalimi državami. Mehika je že stopila v stik z Združenimi narodi. Zaprosila je za postavitev centra Združenih narodov za sprejem in administrativno obravnavo migrantov.
Ameriška administracija si želi trenutno krizo uporabiti za dosego boljšega rezultata na vmesnih kongresnih volitvah. Obenem pa se zavedajo, da če želijo pokazati neko spremembo na tem področju, da je potrebna dolgoročnejša rešitev. V ta namen se je zunanji minister ZDA Mike Pompeo sestal s predstavniki mehiških oblasti in v kasnejši izjavi za javnost pohvalil mehiške načrte in dejal, da bodo to krizo zaenkrat lahko rešili sami.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Teodor
Iz aviona se vidi, daje to Sorosovo maslo. Kratkoročen cilj je vplivati na kongresne volitve, dolgoročni pa uničiti zahodno civilizacjo.
MEFISTO
Za take stvari ne potrebujemo Sorosa. To zmore in uspešno izvaja tudi naša plenilska in sleparska levica.
AlojzZ
Problem niso toliko migranti, kot je problem islam, ki želi od domorodcev napraviti sužnje.
MEFISTO
A iz Venezuele pa nihče ne beži?
Sicer pa to ni evropski scenarij, ker begunci niso muslimanski okupatorji, temveč revni in bogaboječi kristjani, ki bežijo iz socialističnega raja, ki ga že imajo ali pa se jim obeta.
Če se ne motim, so na zgornji sliki begunci iz Venezuele, ki so siti belega kruha in bi se radi v ZDA po dolgem času spet najedli vsaj črnega kruha.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.