Migrantska kriza v Srednji Ameriki – se ponavlja evropski scenarij?

7
Uredništvo
vir: cnn.com

Na meji med Gvatemalo in Mehiko je trenutno več tisoč migrantov, ki prihajajo večinoma s Hondurasa. Za večino njih so končni cilj Združene države Amerike.

Migranti potujejo v karavanah, ki imajo svoje začetke globoko v Srednji Ameriki in se jim ljudje na poti pridružujejo. Te karavane so večkrat celo napovedane in organizirane.

Pritisk ZDA na svojo južno sosedo in druge srednjeameriške države je povzročil spremembo v njihovi migrantski politiki. Tako so te države svoje, do sedaj veliko bolj prepustne meje, pričele bolj dosledno nadzorovati.

Karavane

Države Srednje Amerike, ki so v razsulu, kot je trenutno denimo Honduras, svojim državljanom ne obljubljajo ravno svetle prihodnosti. Zato se državljani odločijo za pot proti severu in se pogosto organizirajo na način karavan, ki se jim potem ljudje priključujejo vse do mehiške meje. Leta 2017 je tako samo Honduras zapustilo preko 600.000 prebivalcev te srednjeameriške države.

Običajno ti migranti nimajo težav s prečkanjem meje med Gvatemalo in Mehiko na mostu

preko reke Suchiate. Na reki niso redki niti splavi, s katerimi migranti pridejo čez reko v Mehiko, od koder nadaljujejo svojo pot proti severu. Cena za tak “prevoz” namreč znaša samo 1,3 ameriškega dolarja. Kar priča o preprostosti, nenevarnosti in pogostosti takih “prevozov”.

Trumpova retorika in sodelovanje z Mehiko

Predsednik Trump je gradil velik del svoje predsedniške kampanja na antimigrantski retoriki in svojega načina, tudi po izvolitvi, ni opustil. Tako je pred kratkim tekom kampanje za vmesne kongresne volitve dejal, da bodo srednjeameriške države izgubile ameriško finančno pomoč, če se ta in vse naslednje karavane ne ustavi.

ZDA namreč na letni ravni Hondurasu, Gvatemali in San Salvadorju pomagajo s finančno inekcijo v višini 1,1 milijarde ameriških dolarjev.

Hondurski predsednik Juan Orlando Hernandez in gvatemalski predsednik Jimmy Morales sta se že dogovorila za sestanek. Mehiška vlada pa je zaprla mejo z Gvatemalo in predstavila nov mejni režim, ki je veliko ostrejši, kot je bil dosedanji.

Očitno je ameriški pritisk in grožnja z izgubo financiranja je, vsaj kratkoročno delovala. ZDA namreč na letni ravni Hondurasu, Gvatemali in San Salvadorju pomagajo s finančno inekcijo v višini 1,1 milijarde ameriških dolarjev. Ne ravno zanemarljiv znesek za te finančno nestabilne države.

Obenem je Trumpova retorika bila v Srednji Ameriki označena kot izsiljevanje. Novi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki bo prevzel vodenje države s prvim decembrom, je namreč dejal, da njegova vlada ne bo opravljala “nečednih poslov” za druge države. Saj je njegov predhodnik Enrique Peña Nieto dobro sodeloval z ZDA pri teh “poslih”. Tako je Mehika v preteklih letih izgnala več Srednjeameričanov, kot je ZDA izgnala Mehičanov iz svoje države.

Dolgoročna rešitev

Koordinator migrantov iz glavnega mesta Hondurasa Tegucigalpa, José Luis Carmera je dal izjavo, da se zavedajo novih okoliščin in zadnjih napovedi ampak to ne pomeni, da se bodo ljudje ustavili. Pravi, da se preprosto ne bodo.

Zaprosila je za postavitev centra Združenih narodov za sprejem in administrativno obravnavo migrantov.

Mehika stoji na stališču, da bo vsakega državljana srednjeameriških držav z urejeno dokumentacijo spustila v državo. S tem se postavlja na podobno stališče, kot jo ima ZDA do njenih državljanov, ko ti poskušajo vstopiti legalno in ilegalno v ZDA. Mehiška vlada se je tako znašla v dipomatskem precepu, ki ga bo lahko rešila v sodelovanju z ostalimi državami. Mehika je že stopila v stik z Združenimi narodi. Zaprosila je za postavitev centra Združenih narodov za sprejem in administrativno obravnavo migrantov.

Ameriška administracija si želi trenutno krizo uporabiti za dosego boljšega rezultata na vmesnih kongresnih volitvah. Obenem pa se zavedajo, da če želijo pokazati neko spremembo na tem področju, da je potrebna dolgoročnejša rešitev. V ta namen se je zunanji minister ZDA Mike Pompeo sestal s predstavniki mehiških oblasti in v kasnejši izjavi za javnost pohvalil mehiške načrte in dejal, da bodo to krizo zaenkrat lahko rešili sami.

 

Mehika v precepu
V Srednji Ameriki se odvija podoben scenarij kot se na Bližnjem Vzhodu. Države v razsulu, ki ne predstavljajo nobene prihodnosti za njene prebivalce. Tako se njihovi prebivalci odločijo za pot na sever. V iskanju boljše prihodnosti.

Srednja Amerika je zapletena v geopolitične interese celotnega sveta, tako kot Bližnji Vzhod in tako vsak zakaj vsebuje svoj zato. Trumpovo retoriko poznamo in po celotnem svetu je naslikan kot popolnoma nekompetenten in nemogoč sogovornik. O mehiški antimigrantski politiki pa dosedaj nismo veliko slišali. Dejstvo pa je, da ima enako mačehovski odnos do srednjeameričanov, kot ga imajo ZDA do njenih državljanov, ki so ilegalno vstopili v ZDA.

Sedaj so se odločili in malo za izgovor, malo pa za res, vzeli Trumpove grožnje in zaprli svojo južno mejo. S tem so javno pokazali, da ne vidijo boljše rešitve, kot jo vidi Trump. So država iz katere ljudje odhajajo na sever in so država, ki si hkrati ne želi prišlekov z juga. Ostaja pa samo eno dejstvo, tako kot z evropsko migrantsko krizo, situacijo je dolgoročno potrebno reševati v njenem izvoru. Ne iskati samo rešitev za njene posledice.

 

 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 7

  1. A iz Venezuele pa nihče ne beži?

    Sicer pa to ni evropski scenarij, ker begunci niso muslimanski okupatorji, temveč revni in bogaboječi kristjani, ki bežijo iz socialističnega raja, ki ga že imajo ali pa se jim obeta.

    Če se ne motim, so na zgornji sliki begunci iz Venezuele, ki so siti belega kruha in bi se radi v ZDA po dolgem času spet najedli vsaj črnega kruha.

  2. Tehnično sta scenarija “podobna”.So pa bistvene razlike: v “evropskem” gre pretežno za muslimane,ki “gredo” v povsem drugačno versko in kulturno okolje, “srednjeameriški” je versko podobno okolje,kulturno delno različno.Poleg tega še obstajajo neke druge manjše razlike,ki so pri “srednjeameriškem” scenariju lažje rešljive kot pri “evropskem”.
    Morda omenim samo dejstvo,da je “srednjeameriški” scenarij povsem ekonomski,”evropski” je povsem migrantski,ki pa ni samo ekonomski.In to je bistveno za prihodnost.

  3. Iz aviona se vidi, daje to Sorosovo maslo. Kratkoročen cilj je vplivati na kongresne volitve, dolgoročni pa uničiti zahodno civilizacjo.

  4. Res je.Islamisti,ki nas močno sovražijo, prihajajo točno z določenimi cilji in sicer ne samo zasužnjiti nas temveč tudi iztrebiti.Pri tem jim,zavedajoč se ali ne grozeče nevarnosti, velikodušno pomagajo domači “judeži”.

Komentiraj