Medtem ko beloruski režim migrante uporablja kot orožje proti EU, so med njimi sedaj tudi uradno že smrtne žrtve. Situacija deluje podobna tisti leta 2015, ko so migranti v EU prišli na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel, le da je povabilo tokrat prišlo s strani beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki pa ima, za razliko od nemške kanclerke, precej manj sentimentalne razloge za takšno početje.
Po nasilnem prodoru čez belorusko-poljsko mejo so na poljski strani proti migrantom uporabili vodni top. Del migrantov je noč preživelo v skladišču, del v šotorišču v gozdu ob meji. Česa ta migrantska kriza v malem uči EU?
Velika skupina migrantov, ki so se tam zbirali že od vikenda, je včeraj prebila poljsko mejno ograjo in se spustila v boj s poljskimi vojaki ter policisti, ki so proti migrantom uporabili vodne topove in solzivec. Eden izmed poljskih vojakov naj bi imel zaradi kamna, ki ga je vanj vrgel migrant, zlomljeno lobanjo.
Polish police are using water cannons, tear gas, and stun grenades against desperate refugees at the Poland-Belarus border.
The UN has described the conditions for refugees as "catastrophic" as they face hypothermia and starvation. pic.twitter.com/EIKDnbBRpZ
— Chad Loder (they/them) (@chadloder) November 16, 2021
Situacijo sta politično poskušala umiriti tudi Angela Merkel in Emmanuel Macron, ki sta s klici z Lukašenkom in Putinom poskušala gasiti krizo na meji.
EU poostrila sankcije
Zunanji ministri EU so se sicer v ponedeljek odločili za nove sankcije proti Belorusiji. Te bodo usmerjene proti posameznikom in organizacijam, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi. »Ilegalne migrante uporabljajo kot ‘orožje’. To je dehumanizirajoče in proti temu se moramo boriti, kakor je mogoče,« je ob tem dejal danski zunanji minister Jeppe Kordol.
EU je s sankcijami proti letalskim družbam omejila tudi migracije z Bližnjega vzhoda v Minsk. Na letališču v Istanbulu, ki je vmesna postaja za številne migrante, letalske družbe na krov ne smejo več vzeti Iračanov in Sircev, če želijo v Belorusijo. Podobno ravnajo v Združenih arabskih emiratih in v Siriji.
Zdi se celo, da je Lukašenko obrnil ploščo. Iraqi Airways je namreč že napovedal enosmerne lete v Bagdad za migrante, ki so se pripravljeni vrniti.
Poljska za postavitev zidu, bo denar prispevala tudi EU?
Poljska medtem še naprej spodbuja gradnjo zidu na meji z Belorusijo. Gradnja 350 milijonov evrov vrednega zidu, ki jo je podprl poljski parlament, naj bi se začela letos in končala sredi leta 2022.
V pismu Evropski komisiji je sicer že prejšnji mesec 12 članic – celotna vzhodna Evropa, skupaj z Grčijo, Ciprom, Avstrijo in Dansko, zahtevala gradnjo »fizične ovire« za zaščito zunanje meje EU, ki bi se financirala iz proračuna EU. Članice namreč ugotavljajo, da nadzor na schengenskih mejah ni preprečil nezakonitega priseljevanja. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je takšno financiranje zavrnila, vodja Sveta EU Charles Michel pa financiranje podpira. Končna odločitev še ni znana.
Mostly peaceful migrants #Poland #Belarus #border #PolandHoldtheLine pic.twitter.com/nQpp3Tz2FF
— boom_and_bust (@boom_and_bust) November 15, 2021
Migrants from the Middle East are trying to violently force their way into Poland at the border with Belarus. They’ve broken through the wire fencing. They want to go to Germany & Northern Europe for the generous public benefits. pic.twitter.com/WHP2LaQLGX
— Andy Ngô ?️? (@MrAndyNgo) November 8, 2021
EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja redna tarča pritiskov in izsiljevanj
Fizične prepreke na zunanjih mejah sicer niso nič neobičajnega. V 20 državah EU že stoji skupaj 1240 km ograje za zaščito pred ilegalnimi migracijami.
Kjer ni ograj, se uporabljajo druga sredstva, od prepeljevanja ljudi in vožnje ljudi na čolnih nazaj izven EU do paktov s sosednjimi državami, da bi te zadrževale migracije.
A ne glede na to, kako visoke so ograje in koliko ljudi je na mejah, je dejstvo, da se na EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja z migracijami da še naprej pritiskati, kar kažejo tako sedaj Belorusija kot prej Turčija in Maroko.
Države z izkušnjami za vedno bolj restriktivno politiko
Čeprav je tudi ob tokratni situaciji na poljsko-beloruski zopet meji slišati tiste, ki trdijo, da bi EU morala pomagati nekaj tisoč beguncem iz Belorusije in bi tako Lukašenkovo izsiljevanje izgubilo moč, ker tudi Belorusiji ni v interesu, da postane tranzitna država za migrante, pa se EU tudi vedno bolj uči, da je pritisk migracij vse večji. V prihodnje pa se bo zaradi podnebnih sprememb, revščine in politične nestabilnosti še povečeval.
#Belarus Today, migrants are kneeling and asking for help. They were heard: the European Union will allocate 700 thousand euros to help migrants who are at the border pic.twitter.com/ZFEFay8BQ4
— Hanna Liubakova (@HannaLiubakova) November 17, 2021
Hkrati spremljamo vse glasnejši odpor do dosedanje azilne politike, po kateri ima pravico do prošnje za azil v EU praktično vsakdo. Pismo vzhodnoevropskih držav s sopodpisnicami kaže, da vse več držav in državljanov EU želi drugačno azilno politiko, usmerjeno v zaščito pravic držav in državljanov do suverenosti in obrambe meja. Kar so bile nekoč zahteve (skrajno) desnih strank, vse bolj postaja politika celotne Unije.
Čeprav še vedno velja, da na ozemlje EU ne sme nihče vstopiti brez dovoljenja, pa množični prihodi ilegalnih migrantov, ki si prizadevajo, da bi v EU ostali kar najdlje, ne glede na to, ali jim azil pripada ali ne, EU vse bolj učijo, da mora svoje meje zavarovati sama, sicer je lahka tarča tistih, ki vanjo ilegalno vstopajo po svojih željah, ali orodje v rokah voditeljev sosednjih držav.
In čeprav je plemenito ponuditi zaščito in pomoč vsakemu, ki jo potrebuje, pa ima tudi EU pri tem omejitve, tudi njeni državljani pa imajo pravice, ki pri tem ne bi smele biti poteptane. Poleg tega množično izkoriščanje evropske dobrotljivosti krati pravice ravno beguncem med prišleki, ki so zaradi preganjanj in hude človeške stiske do azila dejansko upravičeni.
V praksi pa se hkrati kaže, da velika večina migrantov želi v nekaj držav z do njih najprijaznejšo socialno politiko, kot je nemška. S fizično zaščito zunanje meje EU bi ta aktualne in prihodnje ilegalne migracije vsaj omejila, na pomoč Zahoda pa bi se obračali res tisti pravi begunci, in ne vsak mlad zdrav moški, ki išče svojo srečo v idealiziranem zahodnem svetu.
Množični vdori migrantov so hibridna vojna zoper EU. Ključni problem je v tem, ker je režiser migracij globalna elita, kateri pripada ali je lojalna tudi večina evropskih politikov. Evropski parlament in Evropska komisija ter vrsta drugih evropskih institucij neprikrito podpirajo migrantske vdore.
Madžarska je bila prva, ki je spoznala, da je EU izdana s strani Bruslja in je ukrepala na svojo pest ob bolj ali manj glasnih kritikah evropskega establišmenta. Italija, Španija in Grčija so vse popustile pred izsiljevanji tihotapcev, ki imajo podporo Bruslja. Tudi Slovenija in Hrvaška sta se vdali, deloma tudi zato, ker večina migrantov zapusti obe državi in gre v severne evropske države, kjer so socialne ugodnosti znatno višje, poleg tega je tam veliko migrantskih getov, kjer se migranti počutijo kot doma.
Poljska je poleg Madžarske doslej druga, ki je pokazala zobe in migrantom dosledno preprečuje vstop na njeno ozemlje in s tem tudi na območje EU – pri čemer Bruselj to opazuje s stisnjenimi zobmi, prejkone z antipatijo kot simpatijo. Poljska namreč podira siceršnjo migrantsko politiko Bruslja, ki se je doslej obnašal, kot da je EU nekakšno nikogaršnje ozemlje, kamor lahko vsakdo vstopi in ima vse pravice kot domačini – ali celo večje. Bo ravnanje Poljakov postalo nova evropska migrantska politika, nekakšna budnica za ostalo Evropo ali bo le epizoda, kim bo hitro pozabljena?
Precej trdoziva, ta trditev, da je Merkel koga res povabila. Ce jo 1000x ponovijo, se zanesljivo prime.
Wier schaffen das”, je rekla in z migranti nasmolila Nemčijo in celo Evropo.
Mefisto, očitno Merklova znana beseda “zmoremo” ni padla v EU na plodna tla. Šest let po njenem povabilu, se EU dobesedno razkraja.Prilomastilo jih je več kot dva milijona in s temi so same težave in stroški.
Sedaj grozi podobna zgodba – napad na Poljsko. Vendar, tako kot Madžarska, je tudi Poljska pokončna in ima rada svojo državo. To je razlika od birokratov iz EU.
Charles Michel – ZA postavitev ograje na zunanji meji EU, pripada skupini ALDE. Njene članice so tudi EU poslanci SMC, SAB in LMŠ.
Ursula von der Leyen – PROTI postavitvi ograje na zunanji meji EU, pripada skupini Evropske ljudske stranke. Njene članice so tudi EU poslanci SDS, NSi in SLS.
Ni problem samo v levici. Problem so tudi izdajalci evropskih narodov na desnici. Z Merklovo in Leyenovo na čelu.
Dobro povedano. Ločnica ne teče povsem dosledno po strankah. Levičarske stranke bolj ali manj vse podpirajo invazivne migrante. V skupini ALDE so glede tega razdeljeni, a večinsko tolerirajo, če ne celo podpirajo invazijo. Tudi v evropski skupini ljudskih strank žal prevladujejo stranke, ki so tolerantne do invazije. Novakova se je npr. pred leti navduševala za sprejem in razporeditev invazivnih migrantov po celi Sloveniji. Bruseljsko visoko uradništvo je nekje med tolerantnostjo in podpirarjanjem invazije. Samo prava desnica, ki pa jo Slovenija v DZ ne premore, je jasna in odločna v zagovarjanju popolne zapore invazije. Rešitev je v povratku strank iz skupine ljudskih k svojim koreninam, domoljubju, prizadevanju za dobrobit lastnega naroda in odločni obrambi meja EU s prav vsemi sredstvi.
Tako se brani meja domovine.
Dober prispevek.
Vidi se, da so v Bruslju BIROKRATI, ki so sami sebi namen. Tudi naš komisar Lenarčič, je tak.
Kaj je Lenarčič ukrenil pri MEGRANTSKI KRIZI. Mislim, da le “greje” stolico” v Bruslju in pokasira vsak mesel veeeeeeliko PLAČO. In kako bo upravičil te prejemke?
Ker nič ne ukrene, bi imeli državljani EU pravico, da njegovo komisijo ODPOKLIČEJO.
Še nikoli ni bilo države, ali pa ZVEZE DRŽAV, ki bi mejo svojega teritorija “dali na razpolago TUJCU”.
Sedanja komisija pa prav to počne. Ne samo, da vsakemu, ki k nam NEZAKONITO pride, zahteva, da se ga sprejme, še PLAČO, posteljo in hrano mu daja, če se UTIHOTAPI k nam.
V zgodovini takih NEUMNOSTI, še ni zapisanih, kot jih sedaj prakticira Bruselj!
Kraševka, se strinjam.
Briga njega za migrantsko krizo in za nas. EU poganja denar in čas je, da jih vsaj vse iz leve – odpokličemo. Visoki prejemki za nič dela, no, vsaj mi ga ne čutimo. Slišimo samo nabijanje po Sloveniji, seveda iz njihovih levih logov. To pa znajo in nič drugega.
Svetost življenja ko gre za splav, a nič kaj svetosti ko gre za ljudi ki bezijo pred smrtjo. Bravo Domovina
Koliko teh revčkov si pripravljen sprejeti v svoj topli dom in na oskrbo?
Tri že imamo. Pomagajo na naši kmetiji, hodijo v šolo in službo.
Ti ljudje pa ne bežijo. Ti ljudje pa napadajo, so beloruska vojska.
Lešnik
Ti ne bežijo pred smrtjo, ampak NASILNO tečejo tja, kjer bodo brez, da bi delali, dobili SOCIALNE PREJEMKE. Tu se gre za denar in ne za življenje.
UDIRATI brez dovoljenja in dokumentov – v tujo državo, pa je bilo “od pantiveka” kaznivo!
Prepozno spšoznanje! Vojna se je začela..-dopustili ste jo, na veselje diktatorjev!!
Poljska in Madžarska – kažeta EU, kako se brani meje svoje domovine in posledično EU. Nastaviti zblojeni birokraciji v EU ogledalo – je naravnost bogokletno.
Če popusti Poljska, se bodo po tej poti valile migracije, tako kot se je dogajalo leta 2015. Samo čez Slovenijo je Cerarexpres omogočil 500.000 migrantom “bolji život” na tujih plečih.
Zato ustaviti “predhodnico” in jim pokazati, da pa tokrat ne gre in ne bo šlo. Vdiranja v EU je konec – upam da za vedno. Igra čustev na “humanitarno krizo”. Tako kot so prišli, tako bodo tudi odšli. Vsi tisti, ki že čakajo, da predhodnici migracij uspe, vzeti voljo za ta podvig.
Vsi potrebujemo za vstop čez mejo dokument, tukaj pa uporabljajo zgolj nasilje. Ne gre to na taki način.
BRAVO POLJSKA, BRAVO!