Migranti vdrli na Poljsko in se soočili s policijo in vojsko. Za EU nova lekcija, da je potrebna odločna zaščita zunanje meje

Medtem ko beloruski režim migrante uporablja kot orožje proti EU, so med njimi sedaj tudi uradno že smrtne žrtve. Situacija deluje podobna tisti leta 2015, ko so migranti v EU prišli na povabilo nemške kanclerke Angele Merkel, le da je povabilo tokrat prišlo s strani beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki pa ima, za razliko od nemške kanclerke, precej manj sentimentalne razloge za takšno početje.

Po nasilnem prodoru čez belorusko-poljsko mejo so na poljski strani proti migrantom uporabili vodni top. Del migrantov je noč preživelo v skladišču, del v šotorišču v gozdu ob meji. Česa ta migrantska kriza v malem uči EU?

Velika skupina migrantov, ki so se tam zbirali že od vikenda, je včeraj prebila poljsko mejno ograjo in se spustila v boj s poljskimi vojaki ter policisti, ki so proti migrantom uporabili vodne topove in solzivec. Eden izmed poljskih vojakov naj bi imel zaradi kamna, ki ga je vanj vrgel migrant, zlomljeno lobanjo.

https://twitter.com/chadloder/status/1460682095299215361

Situacijo sta politično poskušala umiriti tudi Angela Merkel in Emmanuel Macron, ki sta s klici z Lukašenkom in Putinom poskušala gasiti krizo na meji.

EU poostrila sankcije

Zunanji ministri EU so se sicer v ponedeljek odločili za nove sankcije proti Belorusiji. Te bodo usmerjene proti posameznikom in organizacijam, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi. »Ilegalne migrante uporabljajo kot 'orožje'. To je dehumanizirajoče in proti temu se moramo boriti, kakor je mogoče,« je ob tem dejal danski zunanji minister Jeppe Kordol.

EU je s sankcijami proti letalskim družbam omejila tudi migracije z Bližnjega vzhoda v Minsk. Na letališču v Istanbulu, ki je vmesna postaja za številne migrante, letalske družbe na krov ne smejo več vzeti Iračanov in Sircev, če želijo v Belorusijo. Podobno ravnajo v Združenih arabskih emiratih in v Siriji.

Zdi se celo, da je Lukašenko obrnil ploščo. Iraqi Airways je namreč že napovedal enosmerne lete v Bagdad za migrante, ki so se pripravljeni vrniti.

Poljska za postavitev zidu, bo denar prispevala tudi EU?

Poljska medtem še naprej spodbuja gradnjo zidu na meji z Belorusijo. Gradnja 350 milijonov evrov vrednega zidu, ki jo je podprl poljski parlament, naj bi se začela letos in končala sredi leta 2022.

V pismu Evropski komisiji je sicer že prejšnji mesec 12 članic - celotna vzhodna Evropa, skupaj z Grčijo, Ciprom, Avstrijo in Dansko, zahtevala gradnjo »fizične ovire« za zaščito zunanje meje EU, ki bi se financirala iz proračuna EU. Članice namreč ugotavljajo, da nadzor na schengenskih mejah ni preprečil nezakonitega priseljevanja. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je takšno financiranje zavrnila, vodja Sveta EU Charles Michel pa financiranje podpira. Končna odločitev še ni znana.

https://twitter.com/boom_and_bust/status/1460046471559065603

https://twitter.com/MrAndyNgo/status/1457801267967791115

EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja redna tarča pritiskov in izsiljevanj

Fizične prepreke na zunanjih mejah sicer niso nič neobičajnega. V 20 državah EU že stoji skupaj 1240 km ograje za zaščito pred ilegalnimi migracijami.

Kjer ni ograj, se uporabljajo druga sredstva, od prepeljevanja ljudi in vožnje ljudi na čolnih nazaj izven EU do paktov s sosednjimi državami, da bi te zadrževale migracije.

A ne glede na to, kako visoke so ograje in koliko ljudi je na mejah, je dejstvo, da se na EU brez ustrezne zaščite zunanjih meja z migracijami da še naprej pritiskati, kar kažejo tako sedaj Belorusija kot prej Turčija in Maroko.

Države z izkušnjami za vedno bolj restriktivno politiko

Čeprav je tudi ob tokratni situaciji na poljsko-beloruski zopet meji slišati tiste, ki trdijo, da bi EU morala pomagati nekaj tisoč beguncem iz Belorusije in bi tako Lukašenkovo izsiljevanje izgubilo moč, ker tudi Belorusiji ni v interesu, da postane tranzitna država za migrante, pa se EU tudi vedno bolj uči, da je pritisk migracij vse večji. V prihodnje pa se bo zaradi podnebnih sprememb, revščine in politične nestabilnosti še povečeval.

https://twitter.com/HannaLiubakova/status/1460953780288118791

Hkrati spremljamo vse glasnejši odpor do dosedanje azilne politike, po kateri ima pravico do prošnje za azil v EU praktično vsakdo. Pismo vzhodnoevropskih držav s sopodpisnicami kaže, da vse več držav in državljanov EU želi drugačno azilno politiko, usmerjeno v zaščito pravic držav in državljanov do suverenosti in obrambe meja. Kar so bile nekoč zahteve (skrajno) desnih strank, vse bolj postaja politika celotne Unije.