Migracije vse bolj pereč problem Evrope: železna zavesa je dobila novo podobo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Staro leto je Sloveniji in Evropi postreglo s številnimi ekonomskimi in političnimi izzivi. Ob tem gre izpostaviti še zlasti množične migracije, ki po zadnji raziskavi Evrobarometra Evropejce, tudi Slovence, najbolj skrbijo. Naša domovina je v tem kontekstu odigrala tranzitno vlogo, a kljub temu se je nekaj prebežnikov iz Afrike in Bližnjega vzhoda odločilo za pridobitev azila pri nas.
V tej novi družbeni stvarnosti pa se porajajo mnoga vprašanja. Predvsem to, kaj spremenjene razmere pomenijo za slovensko stvarnost, kot tudi za preostali razviti svet. Kaj to predstavlja za države, ki se soočajo s t. i. »demografsko zimo« in kakšne dolgoročne posledice prinaša priseljevanje iz drugačnih kulturnih okolij. Sta slovenska in evropska identiteta ogroženi?
Preseljevanje je staro toliko kot človeštvo. Že od pamtiveka so ljudje menjavali kraj bivanja, z ozirom na naravne danosti. To je lastnost človeške vrste. Gre za pojav, ki ni moteč, dokler je obvladljiv. V nasprotnem primeru lahko privede do varnostnih, gospodarskih, kulturnih in drugih tveganj. Tudi v slovenskem prostor je že tisočletja »udomačen«. V okrepljeni obliki pa je vselej predstavljal glasnika obsežnih družbenih sprememb. Nazadnje se je zgodil pred desetletji, ko se je v industrijske kraje priselilo večje število prebivalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Lokalno gospodarstvo je s tem pridobilo nove moči, družbeni prostor, ki je bil dotlej vezan na srednjo Evropo, pa osvežitev. Tako so naši očetje spoznali okusne čevapčiče in balkanske narodnjake. Naposled so se celo pomešali nekateri stari in novi kulturni elementi, kar se je odrazilo v popularni glasbi, pa tudi drugod. Zato ne čudi pojav »inovacije«, kot je denimo kranjski burek.
S prihodom »južnih bratov« v slovenski prostor, se je udejanjil koncept, ki ga je nekdo poimenoval »odprto jedro«. Staremu je bil dodan kanček novega. Integracija je deloma uspela, saj ni prišlo do getoizacije kot mestoma v zahodni Evropi. Res pa je nekaj nevšečnosti prineslo malomarno znanje slovenščine in drugačne življenjske navade.
In kaj lahko pričakujemo od zadnjega prebežniškega vala? Gre namreč za osebe iz povsem drugačnih civilizacijskih razmer. Je tudi v tem primeru Slovenija lahko zgled dobre prakse za Evropo, ki se je v odhajajočem letu spopadla s številnimi izzivi na tem perečem področju?
Naj zgolj navedemo nekaj vidnejših dogodkov: Madžarska je zaostrila azilno politiko; države na balkanski poti so dosegle dogovor o spopadanju z ilegalnimi migracijami; pojavila se je zamisel o gradnji centrov v afriških državah ter krepitvi evropske obmejne straže Frontex; Italija in Malta sta zaprli vrata za prebežnike, odprla pa jih je Španija; državam Višegrajske skupine sta se v boju zoper nezakonite migracije pridružili Avstrija in Italija, tej osi pa sta se približali še Švedska in Nemčija, 164 držav pa je v Marakešu sprejelo mednarodni dogovor o migracijah.
Slednji naj bi urejal migracijske tokove na globalni ravni, a nasprotniki izpostavljajo njegovo škodljivost, ker favorizira begunce, od njihovih gostiteljev pa pričakuje kulturno prilagajanje in preseljevanje opredeljuje kot človekovo pravico oziroma briše ločnico med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. A po drugi strani zagovorniki Pogodbe trdijo, da so globalne regulacije nujne, in da je odločanje o lokalni situaciji še vedno v rokah držav.
A zdi se, da nekakšno »priviligiranje« beguncev, ne pa postavitev zahtev po njihovi integraciji v družbo gostiteljico, vselej privede do konfliktov. Pojav »No-go con« na evropskem zahodu daje slutiti, da bi koraki v napačno smer v naslednjih desetletjih lahko privedli do resnih zapletov, celo nemirov.
Nekateri v migracijah vidijo priložnost za izboljšanje nezavidljivega demografskega stanja v Evropi, pri čemer polagajo svoje upe v izobražene priseljence z zmožnostjo hitrega prilagajanja, medtem ko ostali upajo na pozitivne politične ukrepe za dvig rodnosti.
Ta sicer ni odvisna zgolj od razpoložljivosti cenovno ugodnih stanovanj in zadovoljivih dohodkov, marveč tudi vrednot. Vero in družino sta pri marsikom nadomestila kariera in hedonizem. K njenemu upadanju pa prispevajo še manj stabilne liberalne družine, ki ne zagotavljajo dovolj trdnosti. Škodljive so tudi grožnje z izgubo službe v primeru porodniške.
Kakšen bo končni izid trenutnih družbenih trendov? Ali sekularizacija Evrope skupaj z migracijami pomeni propad kulturnega izročila Stare celine? Ali pa nas bo prav ta realnost spodbudila k razmišljanju in drugačnemu ravnanju, predvsem vračanju h koreninam, k zavedanju in spoštovanju dejstva, da je temelj zahodne omike antično-judovsko kulturno izročilo?
Odgovore bodo prinesla prihajajoča desetletja. Zdi se, da je na evropskem vzhodu ta zavest že prebujena, medtem ko zahod še vedno vztraja pri politiki odprtih vrat, kar prinaša trenja in delitve na Stari celini. Železna zavesa je dobila prenovljeno podobo.
O migracijah potemtakem ni mogoče razmišljati zgolj v perspektivi prihajajočega leta, ki pa bo zagotovo ponudilo nove izzive na tem področju, ob čemer gre izpostaviti bližajoče se evropske volitve. Ključno se je zavedati, da selitve narodov ni mogoče povsem zaustaviti, pa tudi ni smiselno. In če jo želimo omejiti je to potrebno storiti na izvoru problema, torej v krajih, od koder tujci prihajajo. Lokalnim oblastem je treba nuditi pomoč pri zagotavljanju boljših življenjskih pogojev.
Staro leto je Sloveniji in Evropi postreglo s številnimi ekonomskimi in političnimi izzivi. Ob tem gre izpostaviti še zlasti množične migracije, ki po zadnji raziskavi Evrobarometra Evropejce, tudi Slovence, najbolj skrbijo. Naša domovina je v tem kontekstu odigrala tranzitno vlogo, a kljub temu se je nekaj prebežnikov iz Afrike in Bližnjega vzhoda odločilo za pridobitev azila pri nas.
V tej novi družbeni stvarnosti pa se porajajo mnoga vprašanja. Predvsem to, kaj spremenjene razmere pomenijo za slovensko stvarnost, kot tudi za preostali razviti svet. Kaj to predstavlja za države, ki se soočajo s t. i. »demografsko zimo« in kakšne dolgoročne posledice prinaša priseljevanje iz drugačnih kulturnih okolij. Sta slovenska in evropska identiteta ogroženi?
Migracije kot znanilec družbenih sprememb
Preseljevanje je staro toliko kot človeštvo. Že od pamtiveka so ljudje menjavali kraj bivanja, z ozirom na naravne danosti. To je lastnost človeške vrste. Gre za pojav, ki ni moteč, dokler je obvladljiv. V nasprotnem primeru lahko privede do varnostnih, gospodarskih, kulturnih in drugih tveganj. Tudi v slovenskem prostor je že tisočletja »udomačen«. V okrepljeni obliki pa je vselej predstavljal glasnika obsežnih družbenih sprememb. Nazadnje se je zgodil pred desetletji, ko se je v industrijske kraje priselilo večje število prebivalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Migracije so pojav, ki ni moteč, dokler je obvladljiv. V nasprotnem primeru lahko privede do varnostnih, gospodarskih, kulturnih in drugih tveganj.
Lokalno gospodarstvo je s tem pridobilo nove moči, družbeni prostor, ki je bil dotlej vezan na srednjo Evropo, pa osvežitev. Tako so naši očetje spoznali okusne čevapčiče in balkanske narodnjake. Naposled so se celo pomešali nekateri stari in novi kulturni elementi, kar se je odrazilo v popularni glasbi, pa tudi drugod. Zato ne čudi pojav »inovacije«, kot je denimo kranjski burek.
S prihodom »južnih bratov« v slovenski prostor, se je udejanjil koncept, ki ga je nekdo poimenoval »odprto jedro«. Staremu je bil dodan kanček novega. Integracija je deloma uspela, saj ni prišlo do getoizacije kot mestoma v zahodni Evropi. Res pa je nekaj nevšečnosti prineslo malomarno znanje slovenščine in drugačne življenjske navade.
Bo šla nova integracija po stopinjah stare?
In kaj lahko pričakujemo od zadnjega prebežniškega vala? Gre namreč za osebe iz povsem drugačnih civilizacijskih razmer. Je tudi v tem primeru Slovenija lahko zgled dobre prakse za Evropo, ki se je v odhajajočem letu spopadla s številnimi izzivi na tem perečem področju?
Naj zgolj navedemo nekaj vidnejših dogodkov: Madžarska je zaostrila azilno politiko; države na balkanski poti so dosegle dogovor o spopadanju z ilegalnimi migracijami; pojavila se je zamisel o gradnji centrov v afriških državah ter krepitvi evropske obmejne straže Frontex; Italija in Malta sta zaprli vrata za prebežnike, odprla pa jih je Španija; državam Višegrajske skupine sta se v boju zoper nezakonite migracije pridružili Avstrija in Italija, tej osi pa sta se približali še Švedska in Nemčija, 164 držav pa je v Marakešu sprejelo mednarodni dogovor o migracijah.
Prebežniki nedotakljivi kot »kočevski medvedi«?
Slednji naj bi urejal migracijske tokove na globalni ravni, a nasprotniki izpostavljajo njegovo škodljivost, ker favorizira begunce, od njihovih gostiteljev pa pričakuje kulturno prilagajanje in preseljevanje opredeljuje kot človekovo pravico oziroma briše ločnico med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. A po drugi strani zagovorniki Pogodbe trdijo, da so globalne regulacije nujne, in da je odločanje o lokalni situaciji še vedno v rokah držav.
A zdi se, da nekakšno »priviligiranje« beguncev, ne pa postavitev zahtev po njihovi integraciji v družbo gostiteljico, vselej privede do konfliktov. Pojav »No-go con« na evropskem zahodu daje slutiti, da bi koraki v napačno smer v naslednjih desetletjih lahko privedli do resnih zapletov, celo nemirov.
Pojav »No-go con« na evropskem zahodu daje slutiti, da bi koraki v napačno smer v naslednjih desetletjih lahko privedli do resnih zapletov, celo nemirov.
Zakaj nizka rodnost med Slovenci?
Nekateri v migracijah vidijo priložnost za izboljšanje nezavidljivega demografskega stanja v Evropi, pri čemer polagajo svoje upe v izobražene priseljence z zmožnostjo hitrega prilagajanja, medtem ko ostali upajo na pozitivne politične ukrepe za dvig rodnosti.
Ta sicer ni odvisna zgolj od razpoložljivosti cenovno ugodnih stanovanj in zadovoljivih dohodkov, marveč tudi vrednot. Vero in družino sta pri marsikom nadomestila kariera in hedonizem. K njenemu upadanju pa prispevajo še manj stabilne liberalne družine, ki ne zagotavljajo dovolj trdnosti. Škodljive so tudi grožnje z izgubo službe v primeru porodniške.
Bo Evropa preživela?
Kakšen bo končni izid trenutnih družbenih trendov? Ali sekularizacija Evrope skupaj z migracijami pomeni propad kulturnega izročila Stare celine? Ali pa nas bo prav ta realnost spodbudila k razmišljanju in drugačnemu ravnanju, predvsem vračanju h koreninam, k zavedanju in spoštovanju dejstva, da je temelj zahodne omike antično-judovsko kulturno izročilo?
Odgovore bodo prinesla prihajajoča desetletja. Zdi se, da je na evropskem vzhodu ta zavest že prebujena, medtem ko zahod še vedno vztraja pri politiki odprtih vrat, kar prinaša trenja in delitve na Stari celini. Železna zavesa je dobila prenovljeno podobo.
O migracijah potemtakem ni mogoče razmišljati zgolj v perspektivi prihajajočega leta, ki pa bo zagotovo ponudilo nove izzive na tem področju, ob čemer gre izpostaviti bližajoče se evropske volitve. Ključno se je zavedati, da selitve narodov ni mogoče povsem zaustaviti, pa tudi ni smiselno. In če jo želimo omejiti je to potrebno storiti na izvoru problema, torej v krajih, od koder tujci prihajajo. Lokalnim oblastem je treba nuditi pomoč pri zagotavljanju boljših življenjskih pogojev.
Povezani članki
Zadnje objave
Posledice zgrešene zdravstvene politike bomo drago plačali
16. 4. 2024 ob 18:45
Inštitucijo, ki bi morala služiti kot zgled, pretresajo obtožbe mobinga
16. 4. 2024 ob 15:58
Jernej Basaj – prvi slovenski general
16. 4. 2024 ob 12:00
Neustaven poskus "depolitizacije" KGZS s strani vladne koalicije
16. 4. 2024 ob 6:00
Člani SD napovedujejo propad stranke
15. 4. 2024 ob 20:51
Prihajajo sneg, sodra in močan veter
15. 4. 2024 ob 14:45
Posilstvo prek spleta?
15. 4. 2024 ob 13:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače
10. 4. 2024 ob 6:24
Prihajajoči dogodki
APR
17
Predstavitev knjige: 1945: Dnevnik mojega križevega pota
11:00 - 12:00
APR
17
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
7 komentarjev
lukaab
čehi jih nočejo !
MEFISTO
Slovencev niti s povečano rodnostjo ni mogoče več rešiti.
Ne silim vas, da verjamete, toda vsak drugi prebivalec Slovenije, ki hodi ali tava po sveti slovenski zemlji, ni več Slovenec!
Rešitev slovenstva je v glavah.
Te pa imajo Slovenke le še zaradi frizure.
Da ne bom krivičen, tudi Slovenci niso nič boljši.
Se opravičujem, ker še ne obvladam evropske direktive, da je treba vselej, ko je to mogoče, uporabljati ženski spol.
STAJERKA2021
Kremeniti, pozabljaš, da Slovenke nimajo glav samo zaradi frizure, ampak so tudi izobražene, zaposlene in podpirajo tri vogale hiše, če ne štirih. To pomeni, tudi otroci, za katere se odločijo, so pretežno njihova skrb, poleg službe in drugih obveznosti. Te ženske, ki pa prihajajo v Evropo, so pa samo za razplod. Delala ni nikoli nobena in tudi ne bo, to pomeni, pripojitev na državne jasli do konec življenja. Takih "rodnic" pa si ne želi nihče, ki samo jemlje, otroci iz takih sredin, pa tudi niso tisto, kar bi si želeli. Počeli bodo to, kar vidijo doma, to pomeni "molzli državo". Zato se Evropa zapira. Naj pridejo begunci iz Ukrajine! Ti so nam v vseh pogledih bolj podobni, pa tudi razstreljujejo se ne. Dvoličnost Merklove, z njeno razlago, da to pa niso begunci. Kaj pa so, turisti? Le zakaj ima raje musliče??? Bruh...
STAJERKA2021
Begunci z izobrazbo so že pobegnili pred leto 2015. Asimilacija pri le-teh ni problem, ker imajo znanja in so lažje zaposlivi.
To kar pa sedaj caplja v Evropo, oziroma od leta 2015, pa ni našlo zatočišča niti v državah, ki jim je bližja jezikovno, kulturno in versko. Vprašajmo se - zakaj? Ker si te skupine ljudi, migrantov, nihče ne želi. Ocena stanja po treh letih v Evropi je porazna. Asimilacije ni bilo, je ni in je ne bo! Že njihova vera je polna konfliktov in nasilja. Ne samo nad ženskami, temveč nad vsem, kar ni islam. V koranu jasno piše, da je obveza vsakega dobrega muslimana, ubiti nevernika. Sedaj prihaja ta drhal v Evropo. Zakaj se pripadniki drugih verstev, ki so tudi v Evropi, ne razstreljujejo, podtikajo bomb, z vozili ne mendrajo pešcev, koljejo itd. Verjemite, da nam mediji sporočijo samo tiste prekrške, ki jih ne morejo skriti, zaradi prisotnosti mobilnih telefonov in s tem možnostjo snemanja. Francija je živi dokaz, da imajo ljudje dovolj teh migracij na račun davkoplačevalcev. Takega stanja brez povabila Merklove ne bi bilo nikoli. Slovenija pa lahko potegne zelo kratko, ker se države okoli nas zapirajo, ne, mi pa se ne damo! Ko bodo tu, bodo tu ostali. Vse ugodnosti, ki jim jih tako radodarno že sedaj daje Slovenija, bi lahko bile namenjene našim ljudem, pa bi bilo tudi begov v tujino manj.
Teodor
Ne razumem od kje avtorju misel, da so se "južni bratje" integrirali. Če se je kdo integriral smo se Slovenci, postali smo del njihove kulture.
STAJERKA2021
Se strinjam, Gvil.
AlojzZ
"Zakaj nizka rodnost med Slovenci?"
No, saj ni samo med Slovenci, prenizka (in ne nizka) rodnost je značilna za zahodni svet. Vprašanje je pa sicer čisto na mestu:
Kje, kdaj in kako smo pristali v kulturi smrti?
Gospod Domen ponuja odgovor: "Vero in družino sta pri marsikom nadomestila kariera in hedonizem." Tudi jaz tako mislim, a dodajam, da je šlo za organiziran proces. In tudi navajam rešitev:
- takoj zapreti meje in
- vrniti se k Bogu.
Vrniti se k Bogu pomeni za ateiste sledeče:
- človekove pravice in svoboščine, ki so v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jih je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III), naj bodo osnova pravnega sistema
- umikanje države iz gospodarstva oziroma princip subsidiarnosti
- solidarnost je spoštovana moralna vrednota in ne predpisana z zakonom
- javno dobro naj bo spoštovana moralna vrednota in ne ukazana z zakonom.
Vendar vsaj v Sloveniji uspešno negiramo vse omenjene smeri razvoja družbe, zato Sloveniji napovedujem žalostni konec. Bo pa dobri Bog reševal posameznike, kot je reševal Lota iz Sodome in Gomore.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.