Medtem na ukrajinski fronti: Ukrajinci s svojimi problemi, Rusi s taktiko iz II. svetovne vojne

Foto: Profimedia.si


Medtem, ko zahodni politiki izrekajo solidarnost in, na jezo Avrelija Jurija, Milana Kučana in Danila Türka,  dobavljajo orožje, vojna v Ukrajini ne pojenja. Čeprav svetovna javnost do krvavega dogajanja postaja vse bolj ravnodušna, se boji nadaljujejo in nič ne kaže, da bi se kaj kmalu končali. Ukrajinski obveščevalci in analitiki namreč poročajo, da se po svojih dejavnostih sodeč okupatorska stran pripravlja na dolgotrajen konflikt s počasnejšim razvojem dogodkov, protiutež pa predstavljajo kolosalne investicije Zahoda v ukrajinske oborožene sile.

Dejstvo je, da trenutno nobena stran ne dosega uspehov, ki bi si jih želela. Rusi, na primer, so predvsem na začetku vojne bridko okusili pomanjkljivosti svoje logistike, vseskozi pa sta očitna pomanjkanje in neusposobljenost predvsem podčastniških kadrov, ki bi zamisli poveljstva realizirali na terenu. Vsled sorazmernih neuspehov v kopenskih spopadih je bilo zamenjanih kar nekaj ruskih visokih poveljnikov, govorilo se je celo o menjavi načelnika generalštaba Valerija Gerasimova.

Po ocenah zahodnih analitikov je na ukrajinsko bojišče vezanih okoli 20 odstotkov ruskih oboroženih sil, pred časom pa so različni viri omenjali možnost prikrite mobilizacije večjega obsega. V zvezi s tem kredibilni podatki niso dosegljivi, dejstvo pa je, da smo priča tako rekoč maksimalni mobilizaciji milic v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk. Slednji v neposrednih kopenskih spopadih ob ruski podpori predstavljata zelo neugodnega nasprotnika ukrajinskim silam.

Foto: profimedia.si


Kljub temu, da "slavna" ruska armada že zelo dolgo ni doživela tako hladnega tuša, kot so jim ga pripravili Ukrajinci, tudi njim ne gre vse gladko. Kljub izdatni pomoči Zahoda se soočajo z nekaterimi elementarnimi težavami. Vse več analitikov opozarja, da glavnino ukrajinskih sil vzdolž fronte predstavlja teritorialna obramba in prostovoljci z lahko oborožitvijo brez podpore težkih orožij. Vemo, kaj to pomeni v praksi. Kar Ukrajinci dosegajo na bojiščih, je v takšnih razmerah naravnost neverjetno.
Vse več analitikov opozarja, da glavnino ukrajinskih sil vzdolž fronte predstavlja teritorialna obramba in prostovoljci z lahko oborožitvijo brez podpore težkih orožij.

Podatki o položajih in dejavnostih redne vojske so tako rekoč nedosegljivi, a po navedbah zahodnih virov naj bi se jih velik del v Nemčiji, na Poljskem ter še kje usposabljal za večjo protiofenzivo. Kakorkoli že, skrivnostnost je s protiobveščevalnega vidika sicer nujna, a čas bi bil, da se tudi redna vojska v boj vključi v večjem obsegu. Omenjenim teritorialcem namreč zmanjkuje časa, saj so konstantna tarča ruskih artilerijskih obstreljevanj, in pred časom je celo predsednik Zelenski povedal, da izgube znašajo okoli sto vojakov dnevno. Dolgoročno je takšno stanje nevzdržno, in ne obeta razpleta, ugodnega za Ukrajino.

Glede na to, da branilci letalstva tako rekoč nimajo več, bi na ruske napade morali odgovarjati z artilerijo dolgega dosega. Res je, dobra novica za Ukrajince so sicer napovedane dobave nemških havbic, britanskih raketnih sistemov dosega do 80 kilometrov, in še marsikaj bi se našlo. A nekdo bo s temi sistemi moral upravljati, in Ukrajinci zaenkrat še nimajo izurjenih posadk. Žal to velja za večino kompleksnejših sistemov zahodne izdelave.
Okupatorske sile so se iz preteklih neuspehov nekaj naučile: izogibajo se vdorom v mesta in pouličnim bojem ter se raje zanašajo na obkoljevanje.

Hiba ostaja zračna obramba


Kar se tiče slednjih: čeprav je Zahod radodaren, jih velik del sploh ne prispe do bojišča. Precej jih je uničenih že kmalu po vstopu v Ukrajino; Rusija namreč še vedno ohranja premoč v zraku, in dobršen del tovrstnih transportov je uničen. Ukrajina na splošno potrebuje zračno obrambo, ki je praktično nima. Na drugi strani pa se zdi, da ima Rusija neomejeno količino letal in raket. Primerna zračna obramba bi Ukrajincem omogočila, da se bojujejo v "balončku", ki bi pomenil velik korak k zmagi. Nemci so sicer obljubili, da bodo poslali sistem IRIS-T, a ne bi si upal trditi, da lahko ta z dometom 25 km pokrije Kijev.

Rusija trenutno obvladuje približno petino ozemlja Ukrajine, a je zaenkrat opustila težnje po severu ter se osredotoča na samooklicani republiki in jug države. Okupatorske sile so se iz preteklih neuspehov nekaj naučile: izogibajo se vdorom v mesta in pouličnim bojem ter se raje zanašajo na obkoljevanje. Na kratko, posluževati so se začeli taktike, s katero so v drugi svetovni vojni premagovali Nemce.

V tem smislu okoli 20.000 ukrajinskim vojakom grozi obkolitev in zajetje pri Lisičansku in Severodonecku, edinih mestih v samooklicanih republikah pod ukrajinskim nadzorom. Pričakujemo lahko, da bodo ruske sile skušale zapreti linijo Horlivka - Bahmut - Liman, in tako Ukrajince odrezale od svojega ozemlja.

V takih primerih bi se bilo modreje taktično umakniti in braniti tisto, kar je za državo dejansko pomembno, sicer bi se lahko ponovil Azovstal, le da v mnogo večjem obsegu. Dokaj jasno postaja, da želi Rusija priključiti ozemlje Donbasa ter ga z zavzetjem obale Črnega morja povezati s Pridnjestrjem, v osrčje Ukrajine pa najverjetneje ne bo posegala, saj bi kopenske operacije terjale prevelik davek.

Skušnjava "umazanega kompromisa"


Nekdanji načelnik generalštaba SV Dobran Božič je za  Domovino dejal, da bo mir najverjetneje prinesel umazan kompromis. Če se Ukrajina želi za vekomaj izviti iz ruskega primeža, je mogoče čas, da začne razmišljati o tem "umazanem kompromisu". Situacija je namreč sledeča: velika večina prebivalcev Donbasa je na strani Moskve, in tudi, če ti regiji ukrajinske sile zavzamejo, jih obvladati na dolgi rok ne bodo mogle. Vedno bodo predstavljale tveganje, tako kot domala vsaka ruska diaspora.

Zato bi bilo mogoče pravilno začeti zagovarjati uvedbo demarkacijskih in demilitariziranih con, ter se pogovarjati o administrativnih razmejitvah, mednarodnih upravah, in podobnih pojmih. 80 % Ukrajine bi se s tem lahko vrnilo v Evropo, status "spornih" ozemelj pa bi se lahko določal kasneje. A žal se zdi, da razpoloženje v Moskvi onemogoča izvedbo kakršnekoli mirovne pobude, in Ukrajinci lahko Ruse v mir prisilijo edino z orožjem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike