Merklova sledi Janševemu predlogu glede mehanizma vladavine prava: brez kompromisa na obeh straneh ne bo šlo

Vir osnovne foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Namesto sledenja pozivom iz nekaterih držav članic ter milijarderja Georgea Sorosa, da EU ne sme iskati kompromisa s Poljsko in Madžarsko glede pogojevanja vladavine prava z izplačilom evropskih sredstev, je nemška kanclerka Angela Merkel zavzela stališče, ki je bližje predlogu iz razvpitega pisma slovenskega premierja Janeza Janše.

Na ponedeljkovi video konferenci je dejala, da je iskanje kompromisov naloga politike in da bo treba mehanizem vladavine prava nekoliko prilagoditi, da bo sprejemljiv tudi za Poljsko in Madžarsko.

Nemško predsedstvo Svetu EU je zadolženo tudi za dogovor o vzpostavitvi mehanizma vladavine prava, ki v trenutni verziji omogoča večinsko politično blokado izplačevanja evropskih sredstev državam članicam, ki naj ne bi spoštovale vladavine prava, kot to razume evropska večina. Kot vemo, sta Poljska in Madžarska v skladu z evropsko zakonodajo napovedali veto na takšno rešitev ter s tem zablokirali sprejetje obsežnega finančnega paketa pomoči ob pandemiji in proračuna EU za naslednja leta.

In čeprav predvsem iz zahodnih članic ter Evropskega parlamenta prihajajo zahteve, da EU Madžarski in Poljski ne sme popuščati, jih Angela Merkel svari, da bo kompromis potreben na obeh straneh.

"Nekateri pravijo: ne sprejemajmo kompromisov in ne spreminjajmo niti ene vejice, drugi, ali celo isti pa dodajajo: ampak pridite z rezultatom. In zdaj vam pravim, naloga politike je prav to, da navidezne nezdružljivosti obrne v dogovor, s katerim lahko vsi živijo," je na ponedeljkovi videokonferenci z zakonodajalci nacionalnih parlamentov dejala nemška kanclerka.

Ter dodala: "ampak brez kompromisa to ne bo šlo - in s tem mislim na kompromis z obeh strani. Zato, ker gre za  resnično osrednji projekt, moramo biti vsi do neke mere pripravljeni na kompromis." 

Merklova je vseeno vzela v bran pomembnost vladavine prava kot "osnove projekta Evropske unije." Poudarila je, da ima mehanizem v sedanji obliki odobritev pravnih služb tako Evropske komisije kot Evropskega sveta. Zavrnila je obtožbe Poljske in Madžarske, da gre za vzpostavljanje "stranskih vrat" do disciplinskih ukrepov, ki jih sicer v postopku predvideva 7. člen Pogodbe o EU.

Po tem členu sta bila sprožena postopka tako proti Poljski kot Madžarski. Prvi zaradi nekaterih posegov v pravosodni sistem, proti Madžarski pa zaradi poseganja v medijske organizacije. A za sprožitev sankcij je potrebno strinjanje vseh držav članic, pri čemer pa Poljska in Madžarska "krijeta" drug drugo.

Pred vrhom Evropskega sveta, ki bo 10. in 11. decembra, prav danes pod vodstvom predsednika ES Charlesa Michela poteka posvet med evropskimi voditelji, o temah, ki bodo na agendi naslednji teden. Kot tvita Janez Janša, so to pandemija COVID-19, Turčija, ZDA, vladavina prava in podnebne spremembe.




KOMENTAR: Uredništvo
Pogovor, ne izsiljevanje, je pot do skupne rešitve
Ob razvoju dogodkov v Bruslju okrog vzpostavitve mehanizma pogojevanja vladavine prava z izplačili evropskih sredstev ter veta na to Poljske in Madžarske, se začuda (ali pa ne) na slovenski sceni zdaj ne sledi pretirano. Po svoje logično, saj ravno početje najvplivnejše političarke stare celine razgalja nepotrebno histerijo, ki so jo okrog pisma premierja Janše evropskim voditeljem zganjali domači mediji v sozvočju z levo politiko. Merklova je že pred časom omenila Janševo prizadevanje za kompromis ter dodala, da je to tudi pozicija nemškega predsedstva. V ponedeljek pa je to še konkretizirala z nekaj stavki o zavračanju izsiljevanja ter nujnosti kompromisa na obeh straneh. Poudarek na obeh straneh - torej tako "bruseljski" kot poljsko-madžarski. Politika je umetnost možnega in če kdo, bo najbrž ravno izkušena ter pragmatična političarka kot je Angela Merkel ta cilj tudi dosegla. In, v dobro EU, iz evropske politike izgnala izključujoč odnos superiornih nad inferiornimi, močnejših nad šibkejšimi, kvalificirane večine nad manjšino in kar je še teh razmerij, ki ne krepijo, temveč rahljajo vezi med evropskimi narodi. S pomembno pripombo, da tudi majhni ne morejo v nedogled in do skrajnosti izkoriščati za marsikoga nesorazmerne moči, kot je uzakonjena pravica veta vsake države članice nad pomembnimi odločitvami preostalih šestindvajsetih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike