Melonijeva v Italiji dosegla petkratno znižanje prejemnikov socialne pomoči. Kaj bi njeni ukrepi pomenili za Slovenijo?

Uredništvo

6. 1. 2023 ob 16:35
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Italijanska premierka Giorgia Meloni je držala svoje obljube, ki jih je dala, preden je njena stranka močno zmagala na italijanskih volitvah. Obljubila je, da bo spremenila sistem državnih pomoči ter socialno pomoč ukinila za vse tiste, ki so sposobni delati.

Ukinitev državljanskega dohodka namreč pomeni, da bo najkasneje s 1. 1. 2024 od sedanjih treh milijonov italijanskih prejemnikov socialne pomoči ta izplačevana samo še 600 tisočim.

Ta precejšnja razlika nas je popeljala tudi do tega, da smo preverili, kakšno je stanje pri izplačilu socialne pomoči tudi v Sloveniji, in ugotovili, da bi se tudi pri nas število prejemnikov verjetno konkretno zmanjšalo, če bi naredili kaj podobnega.

Premierka Meloni je ukrep državljanskega dohodka (gre za sistem socialne pomoči) ves čas opredeljevala kot "državno žepnino", pri čemer je poudarjala neuspeh dohodka kot ukrepa aktivne politike dela. Vojna proti državljanskem dohodku, ki jo je od samega začetka vodila njena vlada, je prišla do točke, kjer lahko rečemo, da ji je tudi uspelo zmagati. Tako se je s 1. 1. 2023 začelo prehodno obdobje, ki bo trajalo do avgusta, kjer bodo sedanji prejemniki državljanskega dohodka, ki so sposobni za delo, morali najti službo, saj jo bodo z začetkom avgusta drugače izgubili.

Dohodek bo v tem premostitvenem obdobju torej mogoče dobiti le za 7 mesecev, namesto sedanjih 18 mesecev. V tem obdobju se bodo morali najmanj šest mesecev udeleževati strokovnega usposabljanja ali prekvalifikacije. Brez tečaja ali ob prvi zavrnjeni ponudbi za zaposlitev (tudi neustrezni) se dohodek izgubi.

Od 2024 naprej denarna socialna pomoč na voljo le še za tiste, ki zares ne morajo delati

S 1. 1. 2024 pa bo socialna pomoč prišla le še na račune tistih, ki niso sposobni za delo, torej invalidov, nosečih žensk, mlajših od 18 ali starejših od 60 let, ali tistih, ki imajo v svoji ožji družini invalida, mladoletnika ali vzdrževane družinske člane.

"Za tiste, ki so sposobni za delo, rešitev ne more biti državljanski dohodek, ampak delo, usposabljanje in podpora pri delu. Državljanski dohodek je predstavljal poraz za tiste, ki so delali za Italijo, pa tudi za njih same in njihove družine," je dejala Melonijeva med slavnostnim govorom v parlamentu. Ob tem je poudarila še:

"Želimo ohraniti in, kjer je to mogoče, izboljšati potrebno ekonomsko podporo za resnično najbolj socialno krhke posameznike, ki niso zmožni za delo: mislim na upokojence v težavah, na invalide, ki jim je treba na vsak način dvigniti stopnjo zaščite, in tudi tiste, ki so brez dohodka in imajo mladoletne otroke, za katere morajo skrbeti. Potrebne pomoči jim ne bomo odrekli".

Ni čudno, da si je Giorgia Meloni za ta ukrep med prejemniki socialne pomoči nakopala kar nekaj nasprotnikov. Ni manjkalo niti groženj s smrtjo njej in njeni družini, ki jih sedaj preiskuje državno tožilstvo.

A gre za enega najbolj priljubljenih ukrepov, ko pogledamo celotno prebivalstvo Italije. Kar 64 % Italijanov je prepričanih, da je prav, da se odstrani državljanski dohodek in le 16 % je takih, ki menijo, da mora ostati v takšni obliki kot je danes. Največji delež podpornikov tega, da bi državljanski odstotek ostal, je seveda na jugu države, kjer je kar 45 % vseh prejemnikov omenjene socialne pomoči. Zato ne čudi, da je prav na jugu Italije levica pred vsakimi volitvami obljubljala, da bo državljanski dohodek obdržala.

Kako je z denarno pomočjo v Sloveniji? Največ pomoči prejemajo samske osebe

Pri nas se denarno socialno pomoč pridobi precej drugače kot bo to po novem v Italiji, saj se ga dodeli za časovno obdobje od 1 do 3 mesecev pri prvi vlogi, od 1 do 6 mesecev ob ponovni vlogi pri neprekinjenem prejemanju socialne pomoči, največ pa za obdobje 1 leta, zaradi starosti nad 63 let za ženske in 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca in seveda trajno osebam, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo, nezaposlenim ženskam, starejšim od 63 let ter nezaposlenim moškim, starejšim od 65, ki so brez premoženja ali v institucionalnem varstvu, njihovi družinski člani pa prav tako izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje.

Statistika ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) kaže, da je bilo v Sloveniji število upravičencev do denarne socialne pomoči še lani aprila rekordnih 111.116, letos januarja pa predvsem zaradi izboljšanja gospodarskih razmer nekaj manj 86.712. Številka pa je še padala do nekaj več kot 78.000 v avgustu, ter septembra 76.000 upravičencih v zadnjih mesecih pa je zopet rasla in prišla do več kot 77.000 v novembru, skupaj pa je bilo brez decembra za denarno socialno pomoč v letu 2022 izplačanih 216 milijonov evrov. V naslednjih mesecih se pričakuje še dodatno povečanje upravičencev do socialne pomoči.

Podatki izredne socialne pomoči za december 2022, pa tudi mnoge mesece prej, kažejo, da z vidika tipa družin med prejemniki izredne denarne pomoči po številu še vedno močno prevladujejo samske osebe, pri katerih je opazen trend rasti že v nekaj zadnjih letih. Sledijo dvostarševske družine z dvema otrokoma in dvostarševske družine z enim otrokom, a je njihovo število pri obeh transferjih bistveno nižje kot samskih oseb. Precej pa je tudi tistih iz segmenta zakoncev brez otrok. Prav slednji in prvi segment sta tista dva, ki bi, če bi posnemali italijansko reformo, tako tudi odpadla.

Največ upravičencev do denarne socialne pomoči je starih do 18 let ter starih 35-44 let. Starostna skupina od 55 do 64 pa je prevladujoča pri samskih osebah.