Medtem v Ukrajini: Rusi osvajajo vasi in pogledujejo preko ukrajinskih meja

Uničeno blokovsko naselje v Mariupolu, območje Donetska (foto: profimedia.si)


Uporaba jedrskega orožja, vpletenost Nata v vojno, vstop Finske in Švedske v zavezništvo ter razširitev vojnega območja izven meja Ukrajine so teme, ki trenutno narekujejo tok mednarodne politike. Kljub temu, da je vojno v tej državi v slovenskih občilih skoraj popolnoma zasenčilo volilno dogajanje, se boji nadaljujejo.

Ruska ofenziva je v zadnjem času bolj metodična, na jugu države so okupatorji osvojili nekaj ozemlja (vasi), a znatnejših premikov fronte zaenkrat ni. Ukrajinskim branilcem celo uspeva odbiti večino napadov ruskih sil in zdi se, da so opustili težnje po menjavi oblasti v Kijevu ter "denacifikaciji" osrednje, severne ter zahodne Ukrajine. Ima pa Moskva za bregom nekaj drugega.

Vse bolj jasno postaja, da se bo bojišče, vsaj v smislu neposrednega zaledja, verjetno razširilo čez meje Ukrajine. Vodstvo ruskih sil je nedavno sporočilo, da je eden od ciljev odrezati Ukrajino od morja. Okupatorjem je to sicer v veliki meri že uspelo, edini stik z morjem ima Ukrajina trenutno v Odesi. Ta je sicer podvržena obstreljevanju, Rusi pa bodo po predvidevanjih zasedbo skušali izvesti s silami, prisotnimi v Pridnjestrju v Moldaviji.

To je še ena od vrste samooklicanih separatističnih republik s podporo Moskve. Gre za posledico modela naseljevanja, ki so ga Rusi kot imperialisti prakticirali skozi stoletja, mogoče še najbolj v času komunizma. Na vsa podrejena ozemlja so namreč med avtohtono prebivalstvo naseljevali Ruse, ki so nekako "nevtralizirali" domoljubje okupiranih s svojo pripadnostjo matični Rusiji.
Vse bolj jasno postaja, da se bo bojišče, vsaj v smislu neposrednega zaledja, verjetno razširilo čez meje Ukrajine.

Enaki zgodbi smo priča v Kazahstanu, Ukrajini, v baltskih državah, Belorusiji in še kje. Ob osamosvojitvah omenjenih držav pa so ti Rusi po interpretaciji Moskve ob izgubi privilegijev postali "žrtve" Moldavcev, Latvijcev in ostalih. No, resnica je obratna: zasedena ozemlja so bila zgodovinsko podvržena rusifikaciji. V Moldaviji so celo posekali bukov in smrekov gozd ter nasadili breze, da bi bila pokrajina bolj "ruska".

Tako tudi danes ruske oblasti trdijo, da je ruska manjšina v Moldaviji zatirana. Iz osebnih izkušenj vem, da je v Pridnjestrju marsikdo zatiran. Nikakor pa to ni ruska manjšina. Gre za še en izgovor za rusko vojaško posredovanje, in če zložimo sestavljanko, želi Rusija okupirana ozemlja od Pridnjestrja preko južne in vzhodne Ukrajine priključiti matični državi. Čas je za igro "suverenim državam zemljo krast". Ker majhnim in nevtralnim se jo lahko.

Nevtralnost ni več varna


Pa smo spet pri zvezi Nato, v katero si vse bolj obupno želita Finska in Švedska. Po zadnjih podatkih bi lahko vlogo za članstvo vložili že sredi maja, in nihče ne dvomi, da bosta ruskim grožnjam navkljub to res storili. Pustimo za trenutek na strani svoje bodisi proruske ali proameriške opredelitve in razjasnimo osnovne razloge, zakaj.

Napad na Ukrajino je jasno pokazal, da Rusija (oziroma Putin) ne deluje po racionalnih, predvidljivih načelih. S tem je Putin poteptal pravila lastne simultanke. Iracionalno obnašanje je pričakovano, torej ni izključena niti vojaška agresija. Če v kakršnemkoli primeru Rusija napade omenjeni državi, bosta ostali sami, ker sta nevtralni. Z njima bo tako kot z Ukrajino: nekdo bo pomagal, dovažal orožje, sprejemal begunce itd. A nič več kot to.

Če pa državi vstopita v Nato, imata vsaj na papirju zagotovilo 5. člena. Po domače, za njima stoji Natova jedrska mašinerija, kar Švede in Fince postavi v družbo držav, ki se jih ne napada. Logična poteza. Ker, kot pravijo Poljaki, ni lahko biti sosed Rusov. In še enkrat je treba poudariti, ruske sosede je v Nato bolj kot ameriški imperializem prignal večstoletni ruski jarem z rusifikacijo, golodomorom in komunizmom kot češnjami na torti.
Ruske sosede je v Nato bolj kot ameriški imperializem prignal večstoletni ruski jarem z rusifikacijo, golodomorom in komunizmom kot češnjami na torti.

Nato ni v vojni


V oziru zavezništva je zunanji minister Lavrov sicer svaril pred tretjo svetovno vojno in precejšnjo verjetnostjo uporabe jedrskega orožja, saj da je Nato vpleten v vojno v Ukrajini, ker ji države članice nudijo pomoč. V to vojno pa se res ni lepo vmešavati, kajne?

Verjetno je Lavrov pozabil, da je vanjo vpletena tudi njegova država, in to na precej spornejši način. Pozabil je tudi, da si zavezniki med seboj pomagajo in da so ZDA kot zaveznik z ogromnimi količinami orožja reševale Sovjetsko zvezo pred Tretjim rajhom ... Vidite dvoličnost ruskega narativa?

Bodimo jasni: Nato kot organizacija ni vpletena v vojno. Vpletene so države članice na lastno pobudo izven Nata, ki pa vojaško ne posredujejo. Če bi, bi Rusija po Putinovih zagotovilih reagirala s "svetlobno hitrostjo" s "sredstvi, ki jih nima nihče".

Pozitivna gesta, čeprav s kupom lepih besed, a brez prvega učinka, je bil obisk generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa v Moskvi. Združeni narodi doslej niso igrali praktično nobene vloge pri reševanju ukrajinske krize. Razlog je v tem, da je njihov edini efektivni organ Varnostni svet, kjer pa ima Rusija pravico veta. A z malo sarkazma, pohvale vredno je že to, da je Putina v mir po dveh mesecih vojne skušal prepričati tisti, ki bi to moral storiti prvi.

Premiki so opazni tudi pri Nemcih, ki so zaradi energetske odvisnosti med evropskimi državami zavzemali Rusiji najmanj nenaklonjeno držo. Sedaj, ko so se skoraj popolnoma osamosvojili od ruske nafte (ne pa tudi od plina), je, kot navaja nemška vlada, tudi podpora sankcijam večja. Nemci so Ukrajini zagotovili tudi dobavo prvih 50 oklepnikov s protizračnimi sistemi Gepard, kar ima glede na dosedanjo zgodovinsko pogojeno defenzivno držo te države tudi precejšen simbolni pomen.

Mnogo je predvidevanj, a nihče ne more točno napovedati nadaljevanja vojne. Se bo končala z diplomacijo, kot sta v svojem leporečju namigovala Putin in Guterrez? Brez vojaških odločitev najverjetneje ne. Bliža se dan zmage, in do 9. maja bi morala "nepremagljiva država" svoji publiki predstaviti svoje "slavne" dosežke. Iz sedanje pozicije lahko sklepamo, da bodo z okupacijo želeli povezati prej omenjeno Pridnjestrje z Rusijo.

Kaže, da Rusija z vojno dolgoročno ne bo pridobila ničesar. V notranjost Ukrajine najverjetneje ne bo več prodirala, separatistične republike in Krim pa je nadzorovala že prej. Izkupiček vojne za Ruse je torej krepitev Nata, dokončna izguba vpliva v večini Ukrajine ter prekinitev stikov z zahodnim svetom. So si res tega želeli?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike