Medtem v pozabljeni Grčiji po starem: spet potrebujejo denar, a IMF ga kar tako ne da

POSLUŠAJ ČLANEK

Na Grčijo in njeno kritično finančno situacijo je večina že pozabila. A prav sedaj, ko se začenja bitka za tretjo odobritev pomoči tej južnoevropski državi, je Grčija vedno bolj na udaru.

Držav je razpeta med striktne zahteve mednarodnega monetarnega sklada (IMF), na drugi strani pa med vse večjim besom lastnega prebivalstva in politično apatijo.

Pri reviji The Economist so tako zapisali, da niti upniki niti Grki ne vedo kako bi se izkopali iz krize.

Grški upniki bi radi zaprli drugo poročilo o grškem napredku, ki je pogoj za tretjo izredno finančno pomoč tej državi. Tako bi Grčija dobila 6,3 milijarde evrov, kar bi ji omogočilo, da v juliju poplača svoje dolgove. A po pogovorih finančnih ministrov v Bruslju je jasno, da je kot zadnja opcija ponovno aktualen tudi grexit.

Poročilo zavzema vsa področja, od izdatkov za zdravstvo do izdatkov za vojsko. A po zaslugi IMF, so zahteve precej bolj strikte. Tako od Grčije zahtevajo, da sprejme davčno in pokojninsko reformo v vrednosti 2,5% BDP, ki bi začeli veljati takoj po prejeti finančni pomoči.

Grška tragedija


Grški premier Alexis Cipras se bo ob sprejemanju teh dveh reform v grškem prlamentu še zelo spotil. Zaenkrat kaže, da mu to ne bo uspelo, alternativa pa so samo še predčasne volitve, ki pa bi najbrž pomenile, da ga bo premagala Nova demokracija, zmerna desno-sredinska stranka.

Grška država se je torej zopet znašla v tragediji. Pogoji, ki jih od Grčije zahteva IMF so drastično zmanjšali možnosti grške vlade, da vpliva na lastno ekonomsko politiko. Zato je za mnoge Grke politika postala nepomembna, 17 % ne ve koga bi volili, 15 % jih sploh ne bo volilo.

Upirajo se kmetje, ki so s svojimi pridelki že prišli protestirati pred parlament proti izkoriščanju njihovega dela. Mladi se izseljujejo iz države, saj je brezposelnost kar 25 %. BDP je od leta 2008 padel za četrtino, tretjina otrok je revnih.

Evropske države vs. IMF


Drama se dogaja tudi med grškimi upniki. Ta sega že v leto 2010, a sedaj je postala javna in zato tudi bolj resna. Največja razlika se pojavlja med IMF in EU. Monetarni sklad namreč želi ljubosumno varovati svojo kredibilnost.

Ob tem da sklad vidi, kako Grčija dosledno ne izpolnjuje ciljev prejšnjih finančnih inekcij, meni, da so napovedi Evropske komisije preveč rožnate. Brez olajšav bo tako po njihovem mnenju grški dolg po letu 2030 strmo narasel, saj so poceni posojila iz evro območja zamenjana s zasebnimi kreditodajalci. Tako ima IMF za pridružitev tretji finančni pomoči Grčiji dva pogoja: bolj striktne reforme v Grčiji in kredibilna obljuba iz evro območja, da bo Grčijo odrešila bremena dolgov, ko se finančna pomoč izteče.

Evropske države menijo, da Grčija ne potrebuje odpisa dolga. Vztrajajo pa pri tem, da IMF sodeluje pri finančni pomoči, saj ne zaupajo komisiji, da bo ona nadzorovala Grke. Nizozemska in Nemčija sta že napovedali, da novih izplačil za Grke ne bo, dokler se ne priključi tudi mednarodni sklad.

Grčiji kaže slabo


To daje odločilno prednost IMF, a ta ima težave v lastni strukturi, saj je ta razdeljena. Njeni delničarji iz Evrope namreč nočejo spet plačevati Grčiji. Večina naj bi imela situacije v Grčiji odločno dovolj.

EU sicer člane IMF prepričuje z gospodarsko rastjo Grčije, ki je lani bila 0,5 %, za letos pa je ocenjena celo na 2,7 %, a zdi se, da v IMF temu ne verjamejo popolnoma.

Tudi če bo do julijskega roka za tretjo odobritev pomoči Grčija uspešna, se zdi, da ji kaže slabo. Verjetno ne tako hudo, kot je bilo leta 2015, ko je bila skorajda vržena iz evroobmočja, situacija pa kaže na to, da niti upniki niti Grki ne vedo, kako se izkopati iz dolgov, še pišejo pri The Economistu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike