Medtem ko pobeglega islamskega skrajneža še vedno lovijo, o terorizmu in varnosti razpravljajo tako v Evropskem parlamentu kot doma v Sloveniji

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

V Strasbourgu danes dan po napadu še vedno iščejo strelca, ki je včeraj zvečer na trgu Kleber blizu božičnega sejma v središču mesta ubil tri ljudi, med njimi dva policista in enega tajskega turista. Osem oseb je huje ranjenih, pet pa lažje. Francoska vlada je varnostne ukrepe dvignila na najvišjo raven, streljanje pa obravnava kot teroristični napad.

Napadalec je domačin maroških korenin Chérif Chekkat. 29-letnik je bil sicer na seznamu okrog 30 tisoč posameznikov, večinoma islamskih ekstremistov, ki predstavljajo resno grožnjo Franciji. V preteklosti je že bil obsojen, radikaliziral naj bi se v zaporu.

Dejstvo, da so policisti v njegovem stanovanja že več ur pred terorističnim napadom našli eksploziv, kaže, da je pripravljal večji teroristični napad. Ali je povezan tudi z drugimi napadalci oz. je del organizirane skupine, ostaja neznanka, francosko tožilstvo pa je javnosti sporočilo, da je med napadom vpil "Allahu Akbar", oziroma Bog je velik.

Nemški mediji danes poročajo, da je bil 27-krat obsojeni Chekkat lani iz Nemčije deportiran v domačo Francijo.

Kot je za Večer dejal nekdanji obveščevalec in strokovnjak za nacionalno varnost Boštjan Perne, je bil napad predvidljiv: »Gre za katoliško simboliko in zato za napad na kulturo ter evropski način življenja. Islamski teroristi ves čas napadajo tisto, kar je za njihova prepričanja moteče. Božično vzdušje je primerno, ker predstavlja zanje neke vrste nesprejemljivega vedenja, veseljačenje z alkoholom itd,« je dejal in med drugim povedal še, da so tudi v Sloveniji prisotni ljudje, ki se jih sumi sodelovanja pri urjenju islamskih teroristov, zato naša država na varnostna tveganja ni imuna.

Daljši intervju z Boštjanom Pernetom smo nedavno objavili tudi na Domovini: Glavni problem Marakeške deklaracije je, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti svobodne

Evroposlanci prav danes o predlogih novih ukrepov proti terorizmu


Prav danes Evropski parlament, lociran nedaleč od napada, glasuje o poročilu odbora za terorizem. Ob tem evropski poslanci predlagajo vrsto novih ukrepov za boj proti terorizmu. Med glavnimi je usklajena izmenjava informacij med državami članicami, krepitev Europola in Eurojusta, specializacija Europola v dešifriranje in posledično možnost branja sporočil v aplikacijah kot sta Whatsapp in Messenger. In z jasnostjo, s katero se ne strinja del parlamenta (med drugim tudi slovenska evroposlanka Tanja Fajon), da so migracije in terorizem povezane.

Evroposlanka Tanja Fajon še nekaj ur pred napadom o "sramotnem" poročilu, ki stigmatizira migrante in njihove potomce

Zanimiv govor je zgolj štiri ure pred napadom v Evropskem parlamentu imela poslanka Socialnih demokratov Tanja Fajon, v katerem je bila do poročila odbora za terorizem ostra ni kritična. Po njenem je namreč v poročilu povsem nesprejemljiva stigmatizacija migrantov in njihovih potomcev.

"Vsakršne povezave med iskalci azila in teroristi so nedopustne in lahko nas je sram, če takšno besedilo sprejmemo," je povedala ter izrazila prepričanje, da "ni nikakršne potrebe po vzpostaviti stalnega odbora Evropskega parlamenta za varnost …"

Nekaj ur kasneje je iz zaklenjene stavbe Evropskega parlamenta preko Twitterja domačim sporočila, da so se v Strasbourgu prešteli in "smo vsi na varnem". 


Poročilo predlaga tudi okrepljen nadzor zunanjih meja Unije, preprečevanje radikalizacije na socialnih medijih in medijih na sploh. Poročilo zahteva zakonodajo, ki bi podjetja prisilila, da v eni uri odstranijo teroristične vsebine in redno poročajo o tej vrsti vsebine. Poročilo zahteva tudi boljšo sledljivost finančnih tokov ter tokov umetnin in starin, pa tudi nadzor nad financiranjem verskih institucij, zaščito kritične infrastrukture v državah, strožja pravila proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in kemikalijami za njegovo proizvodnjo. Poročilo predlaga tudi vzpostavitev zakonodaje, namenjene žrtvam terorizma in vzpostavitev stalnega odbora Evropskega parlamenta za varnost.

Kaj bo za zagotovitev varnosti storila Slovenija?


Naša država pri zakonodaji na tem področju zaostaja za EU. Glede na ugotovitve Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je včeraj sprejela predlog priporočil za okrepitev varnosti v Sloveniji, pri nas manjkajo (ali so pomanjkljive) že pravne podlage, ki bi nam omogočale ukrepanje v primeru terorizma (npr. odsotnost nacionalne strategije za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma). Do sedaj nismo imeli opredeljenih pojavov, ki lahko nepredvidljivih, spreminjajočih, in nadnacionalnih varnostnih izzivih ogrozijo našo državo.

Komisija si prizadeva za omejitev radikalizacije, boljše zbiranje in analizo informacij, več finančnih sredstev za obveščevalno-varnostni sistem, zaposlovanje v njem in posodobitev zakonodaje na tem področju pa tudi soočenje z domačimi in globalnimi trendi, ki za našo državo predstavljajo varnostna tveganja.

Na področju varnostnih tveganj se bo EU in Slovenija morala soočiti z: negativni demografski trendi, povečevanjem nezakonitih migracij, neuspešno integracijo pri zakonitih migracijah, terorizmom v povezavi s širjenjem radikalnega islama, pogostejšimi kibernetskimi napadi, težavami pri vzpostavljanju vladavine prava, omejevanjem svobode govora, nespoštljivim odnosom do institucij in simbolov države, širjenjem delovanja organiziranih kriminalnih skupin in njihovih navez na posameznike ter skupine znotraj državnih institucij in nevladnih organizacij ter stopnjevanjem konfliktov na Zahodnem Balkanu.

Kakšno je trenutno stanje pri nas?


Pri nas policija na obmejnem območju večjega povečanja števila kaznivih dejanj ni zaznala, je pa teh več v Ljubljani. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da je kaznivih dejanj državljanov tretjih držav v prestolnici čedalje več. Številka je narasla že skoraj na 600. Gre predvsem za  tatvine, velike tatvine ter neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.

Hkrati je slovenska policija letos zasačila že 169 tihotapcev ljudi, od tega je bilo 29 Slovencev in 140 tujcev. Policija je zato okrepila nadzor na najbolj potencialno kritičnih območjih.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike