Mednarodni strokovnjaki se strinjajo, da Slovenci potrebujemo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Uredništvo
Foto: Družina
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Obeležujemo ga na 80-letnico dneva, ko so partizani pri Igu naleteli na skupino 24 otrok in 38 odraslih Romov in jih hladnokrvno ubili. To je bil prvi od mnogih množičnih pomorov v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni.

Robert Golob je obletnico komentiral brez sočutja do žrtev z besedami "očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto."

Trije mednarodnimi strokovnjaki pa na drugi strani pa v svojih izjavah kažejo, zakaj je pomembno, da tudi Slovenci priznamo resnico, izrazimo obžalovanje in obeležujemo dan spomina na žrtve komunizma.

V Sloveniji danes prvič obeležujemo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. To je bila ena izmed zadnjih odločitev vlade Janeza Janše, ki je pri tem izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.

Komunistično nasilje je na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Na današnji dan leta 1942 so partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. Ravno zato je vlada ravno današanji dan imenovala za nacionalni dan komunističnega nasilja.

Zopet nismo sposobni priznati, da se je komunistično nasilje dogajalo


Kot vsaka stvar, ki se dotika komunizma, je tudi razglasitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja sprožila različne odzive. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na primer v odzivu zapisal: “Očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica".

V stranki Levica menijo, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne.






Mednarodni strokovnjaki: Veliko je še treba narediti, da krutost in obseg komunističnih zločinov dojamemo


S kritiki pa se ne strinjajo tudi mednarodni strokovnjaki, ki so prepričani, da tak dan Slovenci še kako potrebujemo.

Dr. Boldizsár Szentgáli-Tóth, raziskovalec človekovih pravic pri Akademiji znanosti Madžarske, pozdravlja obeleženje spomina na žrtve komunizma. "Grozljivi nacistični zločini so se dogajali širom Evrope in spomin na njih je sistematiziran in obeležen že desetletja. Obseg in krutost komunističnih diktatur pa sta se začela raziskovati in razkrivati šele po demokratizaciji Srednje in Vzhodne Evrope. Veliko je treba še narediti, da obseg in krutost komunističnih zločinov dojamemo in damo ustrezno težo storilcem in žrtvam vseh totalitarnih režimov.”

Gwendolyn Albert, mednarodno priznana neodvisna aktivistka za pravice Romov, ki živi in dela na Češkem, je ob uvedbi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma poudarila pomen priznanja resnice in obžalovanja. "Diskriminacija Romov v Evropi danes je rezultat medgeneracijskih procesov, pri katerih so ne-Romi izključili Rome in jih v različnih zgodovinskih trenutkih celo preganjali - in potem o tem dejstvu raje nikoli ne bi govorili."

"Upajmo, da je priznanje in poprava teh napak preteklosti način, kako lahko evropska družba napreduje v smeri sprave. Ko priznamo resnico in izrazimo obžalovanje, da smo škodovali drugim, lahko nadaljujemo z odločenostjo, da ne bomo več ponovili takšnih krogov nasilja in molka. Obeležiti spomin, da so bili prva tarča množičnega umora s strani svojih sodržavljanov med vojno Romi, je način, da se prizna travma, ki jo takšno nasilje povzroča, in da se odloči, da se nikoli več ne sme ponoviti," je še zapisala Albert.

Ni mogoče razumeti nestrpnosti do vsega, kar je različno od enoumja


Dr. Borut Holcman, izredni profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru poudarja, da je po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z leta 1948 vsaka namera, s katero se skuša delno ali v celoti uničiti ali izbrisati določeno etnično, nacionalno ali rasno skupino, genocid, v definicijo pa spadajo tudi tovrstni pomori skupin prebivalcev.

"In če so bili nacisti spoznani za krive genocida nad Romi, Poljaki in Judi, še ne pomeni, da genocida niso vršili tudi pripadniki vojaških enot zmagovalne strani, predvsem sovjeti in komunisti na območju nekdanje Jugoslavije," dodaja Holcman. "Genocid je genocid in bi ga kot takega morali definirati, skladno s Splošno deklaracijo človekovih pravic in vsemi deklaracijami in konvencijami, namenjenimi varovanju idealov in načel dediščine, še posebej manjšin."

"Okvirna konvencija o varovanju narodnih manjšin, ki so jo sprejele države članice Sveta Evrope, tudi Republika Slovenija, zavezuje k strpnosti in dialogu. Ni mogoče razumeti, da še vedno ni poskrbljeno za žrtve genocida v soteski Iške, še manj pa nestrpnost do vsega, kar je različno od enoumja, ki je otrok vseh komunističnih načel zadnjih sedem desetletij," še dodaja. "Ni mogoče razumeti, da se vsi na vse grlo zavezujejo k varovanju človekovih pravic, ko pa jih človek vpraša po vsebini, pa ali umolknejo, ali pa avtoritarno vzamejo besedo."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Ljubljani udarili po Judih. Antisemitizem ima globoke korenine tudi v komunizmu
  • 16. 11. 2023
Mitja Ferenc: Arheološko odkritje ene steklenice iz antike dobi v medijih več odziva kot ekshumacija posmrtnih ostankov 3.400 oseb. (2. del)
  • 17. 02. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023