Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot "patriarhat"? (piše beli heteroseksualni moški)

foto: storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Je polna enakopravnost dosežena?


A ti časi so se spremenili in ženske so v desetletjih po drugi svetovni vojni postopoma dosegle polno enakopravnost. V novem tisočletju ni zahodne države, ki bi sistemsko onemogočala vzpon žensk po družbeni lestvici (na Bližnjem vzhodu je to drugače).

Ko kot pozno-milenijec opazujem svoje vrstnice, ki so zelo uspešne na svojih kariernih poteh, sem zanje iskreno vesel, hkrati opažam trende v kazalcih, kjer ženske po uspešnosti bistveno presegajo moške – v letu 2019 je bilo med diplomanti visokošolskega izobraževanja kar 63 % žensk.

»Toksični moški« – rak sodobne družbe?


»Ženske so še vedno diskriminirane in plačane manj za isto delo,« je hitro slišati goreče oporečneže in zagovornike ekonomske enakosti. Ti prikazujejo globalno statistiko razporeditve plač v različnih poklicih, razlike v plačah pa pripisujejo izključno spolni diskriminaciji. »Diskriminacija ni nujno neposredna, lahko je zakoreninjena globoko v sistemu,« bi nadaljeval oporečnež, našteval primere in jim tipično pripisoval razlog v vladajočemu patriarhalnemu sistemu – vladavini heteroseksualnega belega moškega.

Seveda obstajajo primeri individualne diskriminacije in moškega šovinizma, a daleč od tega, da bi šlo za sistemski problem. Še več, ko družba zamenja termin enakopravnost z enakostjo, država pa koncept enakih možnosti s konceptom enakih rezultatov, vedno pride do nove diskriminacije. Krivic, ki so se godile ženskam v preteklosti, ne moremo celiti z novimi krivicami v sedanjosti, kot je na primer koncept ženskih kvot in »pozitivne diskriminacije«.
Ko družba zamenja termin enakopravnost z enakostjo, država pa koncept enakih možnosti s konceptom enakih rezultatov, vedno pride do nove diskriminacije.

Obratna diskriminacija prinaša krivice


Dandanes je delodajalcu varneje diskriminirati moškega kot žensko in se tako izogniti medijskemu pogromu očitajočega seksizma. Da je tudi to realnost, dokazuje angleški primer, kjer delavec v državni upravi toži vlado, ker njegova kolegica na istem delovnem mestu prejema bistveno večjo plačo od njega.

Zelo očitno je, da razlike med moškimi in ženskami obstajajo in se kažejo v različnih interesih, karakterjih, tudi sposobnostih. Najbolj očitno je to v severnih deželah, kjer ugotavljajo, da bolj, kot so možnosti moških in žensk izenačene, bolj očitno se moški odločajo za stereotipne moške poklice (npr. strojnik, električar ipd.), ženske pa za bolj ženstvene poklice (npr. medicinska sestra, učiteljica). Ti poklici so si različni, različno pa je tudi plačilo.
Šovinistični mišičnjak že dolgo ni ženski največji sovražnik, ampak je to moški, ki je oblečen v krilo in zase pravi, da je prava ženska.

Če ne patriarhat, kaj potem?


Največja nevarnost, ki preti ženskemu boju za enake možnosti, pa je ideja, da je lahko ženska vsak, ki misli, da je ženska. Šovinistični mišičnjak že dolgo ni ženski največji sovražnik, ampak je to moški, ki je oblečen v krilo in zase pravi, da je prava ženska.

Če je to res, da lahko postaneš ženska, če si to želiš, kaj sploh pomeni biti ženska? V trenutku, ko mejo definicije ženskosti postavimo zunaj okvira biologije, ženska izgubi pomen, postane irelevantna. Vsiljevanje koncepta enakosti s strani države vedno prinaša krivice; če je žrtev ženskih kvot moški, pa je žrtev, ko pridemo do enakosti spolov in transseksualne ideologije, zagotovo nežnejši spol.

Le pomislimo na vstopanje moških v ženske garderobe in toalete, kar je že stalna praksa nekaterih držav in tudi nekaterih ustanov v Sloveniji. Če je spol fluiden in je biti ženska odvisno od želje, kako natančno razločimo moškega, ki zase pravi, da je ženska in to tudi iskreno misli; ter moškega, ki zase pravi, da je ženska in vidi v tem priložnost za zalezovanje žensk? S takim pristopom ogrozimo žensko intimo in zasebnost, hkrati pa tudi njeno varnost in dostojanstvo.

Mar bo ženski šport sploh še obstajal?


Zanikanje bioloških razlik med moškimi in ženskami dobi povsem nove razsežnosti pri vstopu moških v ženske športe. Moški v ZDA na nekaterih fakultetah že povsem legalno zmagujejo v ženski atletiki. »Se vam zdi to pravično?« se sprašuje Selina Soule, nekdaj prvakinja v atletiki, sedaj pa le tretja v svoji zvezni državi (pred njo sta dva biološka moška).

Ženske so se desetletja dokazovale na športnem področju in v tednu, ko se ravno navdušujemo nad uspehi naših orlic na zadnjem svetovnem prvenstvu, ne smemo pozabiti, da so ženski smučarski skoki olimpijska disciplina šele od leta 2014. Preboji ženskih disciplin bodo postali popolnoma irelevantni, če bodo v ženskih športih tekmovali moški – biološke razlike so očitne, zmagovalk (bioloških žensk) pa bo vedno manj.

https://www.youtube.com/watch?v=-BuV-s1SYLk

Transseksualna ideologija zavzema prve vrste med zakonodajnimi predlogi


V zadnjih nekaj letih je zelo očitno, da se feminizem, ki bi se boril za ženske pravice, vedno bolj umika ideologiji, ki poleg družine ruši še koncept (ženskega) spola. Daleč smo od točke, kjer bi bila problematična operacija spremembe spola – ameriški predsednik je odkrit zagovornik spremembe spola 8-letnikov, ponekod v Kanadi pa te kot starša lahko kaznujejo, če temu nasprotuješ.

Da je ta ideologija že politična realnost, se je dokazalo prejšnji teden v ameriškem kongresu, ki je sprejel t.i. »equality act«, ki prepoveduje »kakršnokoli diskriminacijo na podlagi spolne identitete«. Gre za korak k individualistično-emotivno-avtoritarni družbenemu sistemu, kot je zapisal Domovinin komentator Gabriel Kavčič.

https://twitter.com/davereaboi/status/1316931434507063302?s=20
Najbolj unikatna ženska lastnost in njena največja moč, je to, da lahko posreduje življenje, da je mama. In to je karierna odločitev, ki je ne more sprejeti noben moški, pa naj sE še tako trudi s pohabljanjem svojih spolovil.

Krhkost, za katero se splača boriti


Razlik med moškimi in ženskami je veliko, od interesnih, karakternih, čustvenih, nevroloških in bioloških. Najbolj unikatna ženska lastnost in njena največja moč je to, da lahko posreduje življenje, da je mama. In to je karierna odločitev, ki je ne more sprejeti noben moški, pa naj se še tako trudi s pohabljanjem svojih spolovil.

Ženska in pomen ženskosti je na Zahodu ogrožen zaradi pretirano emotivnega pogleda na »drugačne«, v svetu pa obstaja še ena redka vrsta – moški, ki zna živeti svojo vlogo bojevnika in varuha njenega dostojanstva. To je moški, ki zna brzdati svojo samozavest (ni šovinist), a stoji trdno zakoreninjen v krepostih in zna zaščititi njo v vsej njeni krhkosti.

In to krhkost se splača varovati pred nevarnimi čermi sodobne ideologije. Zato moramo praznovati dan žena. In zato bosta danes dobili rožice obe predstavnici nežnejšega spola, ki z menoj delita koronski mehurček.



JP Sears, konservativni Facebook komik, je potem, ko je dobil sina, slikovito ubesedil: »Feministke se lahko nekam zaletijo, saj je najbolj neverjetna stvar, ki jo lahko človek naredi, to, ko ženska otroka naredi, ga rodi in vzgoji. Očetje so kar ok, ampak se z mamo ne morejo kosati, ker pač nimajo mleka.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01