Mednarodne primerjave: našim učiteljem ne gre tako slabo in so podpovprečno obremenjeni

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob današnji burni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jo organizira sindikat SVIZ pod vodstvom Branimirja Štruklja, smo lahko slišali veliko demagogije in pavšalnih ocen, ki so verjetno najbolj krivične do prizadevnih učiteljev in učiteljic.

Da bi vse skupaj  postavili v širši, realnejši in argumentiran kontekst, smo na Domovini zbrali nekaj zanimivih mednarodnih primerjav razmer v šolskih sistemih ter rezultatov izobraževalnega procesa.

Zasnova slovenskega javnega šolstva je seveda podobna zasnovam drugih šolskih sistemov po Evropi in temelji na tradiciji zahodnega formalnega poučevanja. Slovenska državna šola (naj bi) tako sledi(la) načelom vključevanja, enakih možnosti, nepristranskosti, sekularnosti, odprtosti itd.

Slovenski izobraževalni sistem ima svoje nesporne korenine še v Avstro-Ogrski oz. nemškem okolju, sploh glede trajanja osnovne in srednje šole, pa tudi osnovne delitve (tradicionalnih) šolskih predmetov. Tudi zato mu mnogi, sploh zagovorniki alternativnih oblik šolanja, očitajo preveliko togost, zanemarjanje ustvarjalnosti ter "učenje za ocene".

Dejstvo je, da je za Slovenijo dobro izobražena delovna sila velikega pomena. V povprečju smo Slovenci relativno visoko izobraženi, sploh glede na višino BDP (o tem smo na Domovini že pisali). Znanje namreč pomeni praktično našo edino konkurenčno prednost in zato je dober izobraževalni sistem, ki bo ljudem omogočal razvoj svojih potencialov ter ustvarjanje dodane vrednosti, ključnega pomena za prihodnost države.

Slovenski učitelji podpovprečno obremenjeni in s povprečnimi plačami


Na splošno lahko rečemo, da je slovenski učitelj v primerjavi z drugimi razvitimi državami povprečno ali podpovprečno obremenjen. Tisto, za kar se zdi, da je edino, kar zanima sindikate, namreč plače, so prav tako blizu povprečja ali celo nad njim.

To se lepo vidi v naslednjih grafih in podatku OECD (Education and training -> Education at a glance -> Teachers and school environment) o povprečni velikosti razreda, ki za Slovenijo za 2015 navaja številko 19,5 učencev / razred, kar je pod povprečjem OECD in približno 4 učence nad najboljšim Luksemburgom (15,7 učencev).

Zaslužki učiteljev glede na druge terciarno izobražene zaposlene po državah OECD v % - Slovenija ima podpovprečno odstopanje; kot lahko vidimo, so v šolstvu nižji zaslužki od povprečnih terciarno izobraženih z izjemo 3 ali 4 držav kljub vsemu nekaj običajnega; (klik za povečavo)  Vir: OECD
Zaslužki učiteljev glede na druge terciarno izobražene zaposlene po državah OECD v % - Slovenija ima podpovprečno odstopanje; kot lahko vidimo, so v šolstvu nižji zaslužki od povprečnih terciarno izobraženih z izjemo 3 ali 4 držav kljub vsemu nekaj običajnega; (klik za povečavo)  Vir: OECD


Število učnih ur učitelja na leto v (nižjem) srednjem izobraževanju; Slovenija se zopet nahaja pod povprečjem; Vir: OECD (klik za povečavo)


Na spletnem mestu http://stats.oecd.org/# si lahko pod seznamom "Teachers and School Environment" ogledamo še veliko drugih podatkov o uradnih ("statuary") in dejanskih ("actual") plačah učiteljev, torej skupaj z dodatki in olajšavami. Po teh podatkih je denimo povprečen slovenski učitelj v osnovni šoli ("primary education") v 2015 zaslužil slabih 37.000 dolarjev na leto, kar je denimo bistveno več od povprečnega češkega (23 tisoč USD) ali slovaškega (22 tisoč USD).

Koliko namenimo za izobraževanje in kakšne rezultate to prinaša?


Zanimivo je pogledati obseg sredstev, vloženih v izobraževanje v razvitih državah. Po podatkih EuroStat so države EU v 2015 za izobraževanje porabile okoli 5 % evropskega BDP. Povedno so za izobraževanje največ namenile ravno najbolj razvite severnoevropske države.

Skupen obseg sredstev za izobraževanje kot % BDP po državah EU; Slovenija za izobraževanje porabi precej več od povprečja, res pa je, da je to za nas še posebej pomembno področje;  Vir: EuroStat


Seveda je zelo pomembno tudi, kakšne rezultate prinašajo vložena sredstva. Kot smo na našem mediju že nekajkrat pisali, slovenski učenci na mednarodnih testih znanja dosegajo mešane rezultate. Na nekaterih področjih so ti, glede na zadnje teste PISA, ki jih izvaja OECD, spodbudno nadpovprečni - denimo pri matematiki, bralni pismenosti (ki je bila še v zadnjih letih velik problem) in znanstvenih predmetih.

Pod povprečjem pa so slovenski učenci po finančni pismenosti. Zaradi slabih rezultatov PISA 2012 se ob naslednjem mednarodnem preverjanju finančne pismenosti Slovenci sploh nismo udeležili.

Povsem na dnu pa je slovensko javno šolstvo glede privlačnosti za učence - slovenski šolarji daleč najmanj radi obiskujejo šolo med vsemi vrstniki iz drugih držav.

Učiteljske in zdravniške plače

SVIZ današnjo stavko utemeljuje tudi (predvsem) na tem, da so strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju slabše plačani od drugih primerljivih poklicev.

Že pred časom smo na Domovini naredili primerjavo med učiteljskimi in zdravniškimi plačami. Več v prispevku, to je grafični prikaz:



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30