Mednarodne primerjave: našim učiteljem ne gre tako slabo in so podpovprečno obremenjeni

13
Uredništvo

Ob današnji burni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jo organizira sindikat SVIZ pod vodstvom Branimirja Štruklja, smo lahko slišali veliko demagogije in pavšalnih ocen, ki so verjetno najbolj krivične do prizadevnih učiteljev in učiteljic.

Da bi vse skupaj  postavili v širši, realnejši in argumentiran kontekst, smo na Domovini zbrali nekaj zanimivih mednarodnih primerjav razmer v šolskih sistemih ter rezultatov izobraževalnega procesa.

Zasnova slovenskega javnega šolstva je seveda podobna zasnovam drugih šolskih sistemov po Evropi in temelji na tradiciji zahodnega formalnega poučevanja. Slovenska državna šola (naj bi) tako sledi(la) načelom vključevanja, enakih možnosti, nepristranskosti, sekularnosti, odprtosti itd.

Slovenski izobraževalni sistem ima svoje nesporne korenine še v Avstro-Ogrski oz. nemškem okolju, sploh glede trajanja osnovne in srednje šole, pa tudi osnovne delitve (tradicionalnih) šolskih predmetov. Tudi zato mu mnogi, sploh zagovorniki alternativnih oblik šolanja, očitajo preveliko togost, zanemarjanje ustvarjalnosti ter “učenje za ocene”.

Dejstvo je, da je za Slovenijo dobro izobražena delovna sila velikega pomena. V povprečju smo Slovenci relativno visoko izobraženi, sploh glede na višino BDP (o tem smo na Domovini že pisali). Znanje namreč pomeni praktično našo edino konkurenčno prednost in zato je dober izobraževalni sistem, ki bo ljudem omogočal razvoj svojih potencialov ter ustvarjanje dodane vrednosti, ključnega pomena za prihodnost države.

Slovenski učitelji podpovprečno obremenjeni in s povprečnimi plačami

Na splošno lahko rečemo, da je slovenski učitelj v primerjavi z drugimi razvitimi državami povprečno ali podpovprečno obremenjen. Tisto, za kar se zdi, da je edino, kar zanima sindikate, namreč plače, so prav tako blizu povprečja ali celo nad njim.

To se lepo vidi v naslednjih grafih in podatku OECD (Education and training -> Education at a glance -> Teachers and school environment) o povprečni velikosti razreda, ki za Slovenijo za 2015 navaja številko 19,5 učencev / razred, kar je pod povprečjem OECD in približno 4 učence nad najboljšim Luksemburgom (15,7 učencev).

Zaslužki učiteljev glede na druge terciarno izobražene zaposlene po državah OECD v % – Slovenija ima podpovprečno odstopanje; kot lahko vidimo, so v šolstvu nižji zaslužki od povprečnih terciarno izobraženih z izjemo 3 ali 4 držav kljub vsemu nekaj običajnega; (klik za povečavo)  Vir: OECD
Število učnih ur učitelja na leto v (nižjem) srednjem izobraževanju; Slovenija se zopet nahaja pod povprečjem; Vir: OECD (klik za povečavo)

Na spletnem mestu http://stats.oecd.org/# si lahko pod seznamom “Teachers and School Environment” ogledamo še veliko drugih podatkov o uradnih (“statuary”) in dejanskih (“actual”) plačah učiteljev, torej skupaj z dodatki in olajšavami. Po teh podatkih je denimo povprečen slovenski učitelj v osnovni šoli (“primary education”) v 2015 zaslužil slabih 37.000 dolarjev na leto, kar je denimo bistveno več od povprečnega češkega (23 tisoč USD) ali slovaškega (22 tisoč USD).

Koliko namenimo za izobraževanje in kakšne rezultate to prinaša?

Zanimivo je pogledati obseg sredstev, vloženih v izobraževanje v razvitih državah. Po podatkih EuroStat so države EU v 2015 za izobraževanje porabile okoli 5 % evropskega BDP. Povedno so za izobraževanje največ namenile ravno najbolj razvite severnoevropske države.

Skupen obseg sredstev za izobraževanje kot % BDP po državah EU; Slovenija za izobraževanje porabi precej več od povprečja, res pa je, da je to za nas še posebej pomembno področje;  Vir: EuroStat

Seveda je zelo pomembno tudi, kakšne rezultate prinašajo vložena sredstva. Kot smo na našem mediju že nekajkrat pisali, slovenski učenci na mednarodnih testih znanja dosegajo mešane rezultate. Na nekaterih področjih so ti, glede na zadnje teste PISA, ki jih izvaja OECD, spodbudno nadpovprečni – denimo pri matematiki, bralni pismenosti (ki je bila še v zadnjih letih velik problem) in znanstvenih predmetih.

Pod povprečjem pa so slovenski učenci po finančni pismenosti. Zaradi slabih rezultatov PISA 2012 se ob naslednjem mednarodnem preverjanju finančne pismenosti Slovenci sploh nismo udeležili.

Povsem na dnu pa je slovensko javno šolstvo glede privlačnosti za učence – slovenski šolarji daleč najmanj radi obiskujejo šolo med vsemi vrstniki iz drugih držav.

Učiteljske in zdravniške plače

SVIZ današnjo stavko utemeljuje tudi (predvsem) na tem, da so strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju slabše plačani od drugih primerljivih poklicev.

Že pred časom smo na Domovini naredili primerjavo med učiteljskimi in zdravniškimi plačami. Več v prispevku, to je grafični prikaz:

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 13

  1. Je velikost razreda merilo obremenjenosti? Na lastne oči sem videl, kako se v Avstriji deli razred na skupine do 8 vajencev ter šele nato uči.

    Je primerjava plač s češkimi in slovaškimi res merodajna? Kaj pa primerjava z ustrezno izobraženimi v javni upravi?

    Zakaj ni niti besede, da so učiteljem zaradi krize zmanjšali plačo in sedaj, ko krize ni več, plače še vedno niso vrnili edino le učiteljem? Ostalim pa?

  2. No, hvala lepa. Avtor se skriva pod ‘uredništvo’, sicer bi ga/jo povabila, naj me za en teden zamenja pri pouku.
    Me zanima, če bo potem še trdil, da s(m)o slovenski učitelji povprečno in podpovprečno obremenjeni.
    Ampak pričakujem, da bo podal snov tako, kot se spodobi, obenem pa strokovno obvladal: enega avtista, 12 učencev z vedenjsko motnjo, 4 učence, ki znajo slovensko le par besed (in jim je poteklo enoinpolletno obdobje prilagajanja na novo okolje), 2 nova učenca (s katerima nimamo skupnega jezika), ki sta še v obdobju prilagajanja, 25 učencev s posebnimi potrebami (za vsakega naj se avtor posebej pouči o njegovi motnji ter potrebah, preden stopi v razred), vsaj 6 ali 7 čustveno zanemarjenih otrok (ki jih je sem ter tja potrebno malo pocrkljati, jim kakšno malenkost spregledati, tudi neprimerno vedenje (ker je njihov vir domače okolje)). In naj si ne drzne spregledati nadarjenih, radovednih glav, željnih izzivov in novega znanja, ki potrebujejo kakšno dodatno vprašanje, čeprav le v razmislek. Ob vsem tem je tu še ‘zlata sredina’, ki jo zlahka spregledaš v skrbi za vse ostale, pa si prav tako zasluži vso pozornost, dobro razlago, navdušenje nad podano snovjo. Ki ima tako kot učitelj dobre in slabe dneve, le da jih učitelj ne sme pokazati tako, da bi se znesel nad učenci. Pa ne zato, ker se boji odziva staršev, ampak zato, ker to preprosto ne bi bilo pošteno.
    Sploh ne bom omenjala birokracije, eAsistenta, zborniških polen, ljubljanskih staršev, prezahtevnih učbenikov in vsega ostalega.
    Dragi avtor, morda boste nekega dne dojeli, da slabi rezultati slovenskih otrok (na področju pismenosti ipd.) niso rezultat (podpovprečnega) dela slovenskih učiteljev. Ampak do takrat morate prehoditi še nekaj poti.

    • Draga Manja, na našem koncu so se učitelji v torek pripravljali na štrajk, v četrtek so ga izvedli, danes imajo športni dan, jutri se bodo pripravljali na zimske počitnice, ki jih bodo uživali cel naslednji teden. Draga Manja, ELDORADO za učitelje . Sicer pa kdo nam (mi!) je kriv, da ne grem (nisem šel) za učitelja. Je pa res, da imajo učitelji:
      – nizke plače,ki so približno 500 evrov nižje/višje od primerljivih poklicov v gospodarstvu,
      -nizko socialno varnost, saj še noben učitelj ni izgubil dela, razen, če se je skregal z ravnateljem ali lokalnim socialističnim županom,
      – ne more na dopust kadar bi želel, še posebej za prvi november, okrog novega leta, za zimske in za poletne počitnice ne,
      – stalno mora preučevati ali je 2+ 2 še vedno štiri ali se je kaj spremenilo,
      – itd, itd.
      – stalno mora paziti, da ne bi duh novoliberalistične miselnosti zasebnega šočlstva zašel v našo milo domovino*
      PS Sicer pa razumem zakaj se v naši šoli ,v tki zgodovinskem laboratoriju, bohoti knjižno omara s steklenimi vrati in razkošnimi monografijami : TITO VLADAR JADRANA, TITOVA POSLEDNJA BITKA, TITO VRHOVNI KOMANDANT, TITO IN PIONIRJI itd
      * moja nesramna želja je, da bi vse šolstvo postalo zasebno, potem bi bili učitelji primerno plačani, njihova vloga ne bi bila ideološka temveč in predvsem vzgojno-izobraževalna in ne bi štrajkali, ker ne bi bilo potrebe.

      • Tako je! Poznam tovarišice učiteljice od prej in sedanje, seveda! Isto sranje,
        vam rečem! Preden eni tovarišici kaj dopoveš, že zvoni šolski zvonec in
        že je zaključila z svojimi obveznostmi…zdaj gre lahko mirno domov izvajat inkvizicijo
        nad svojimi domačim ! Občutek, da samo ona dela, da je njeno delo najbolj pomembno
        na svetu, so ji vcepili v zdolgočaseno, ponavadi tudi neumno bučo že ob
        samem študiju…in doma sadi rožice in enokaličnice in “jebe” vse okoli sebe!
        Za vse ostalo, ki se “dogaja” na šoli, pa je tako ali tako še posebej plačana ali
        nagrajena! Ob 13 uri je že na kofetku s prijateljicami, med raztegljivim dopustom
        pa si rezervira vse plačane “destinacije” na morju (RK ) i.t.d.

    • ga. Manja, kot sem že večkrat zapisal ob različnih komentarjih, vsaka čast učiteljem, ki dajejo več ali bolje, kot to zahteva sedanji sistem. Vaš problem je v tem, da se takšnih ljudi ne nagradi. Vrgli so vas v sistem povprečnežev, na katerih je najlažje kovati udobje lenuhov (oprostite izrazu).
      Včeraj na protestu se je pokazalo, koliko je vredna naša intelektualna sposobnost učiteljev, ko so brez problema spremljali nagovore tudi vladajočih politikov, proti katerim štrajkajo. Tukaj se vidi, da sploh ne razmišljajo, kako z njimi manipulirajo.
      Enako je bilo v primeru, da ni organiziranega varstva za otroke v nekaterih šolah. Če bi imeli kaj soli v glavi, bi štrajk organizirali tako, da uporabniki ne bi bili prikrajšani, ker oni za to niso nič krivi. Pa še vaše plače financirajo. Tako pa ste dobili v bistvu sovražnike tam, kjer jih najmanj potrebujete. In tako ste si zapečatili priložnost, da bi pridobili spoštovanje, o katerem je bilo toliko transparentov. Spoštovanja od levičarjev ne boste nikoli deležni. Če vam to ni jasno, potem je bolje, da sploh niste učiteljica. Spoštovanje lahko dobite samo od uporabnikov-staršev. In jutri bo nekdo od teh staršev predsednik vlade. In takrat se vas bo mogoče spomnil in uredil sistem v šolstvu. Pa ne po uravnilovki ampak da se več plača tiste, ki več in bolje delajo.
      na koncu pa bi rad izrekel veliko priznanje šoli za učence s posebnimi potrebami CIRIUS, ki uživa veliko spoštovanje med starši in učenci. Prav tako moram pohvaliti privatne šole z javnim programom. In ker odstopajo, jih država nagradi z nižjim financiranjem.
      Ga. Manja, upam, da sem vam malo razjasnil problem. Slovenci smo bili v zgodovini hlapci. Zdaj smo samostojni ampak še vedno hlapci. In to bomo ostali, dokler ne bomo začeli misliti s svojo glavo in ne tako, kot nam diktirajo drugi.

  3. Če je gospa Manja res tako obremenjena z otroci s posebnimi zahtevami, potem si resnično zasluži več kot dobi; domevam 1200 neto.Toda dobro je vedeti, da denar ni vse, ampak tudi ljubezen do otrok in dela, ki ga opravljaš, šteje. Dvomim, da si ne želi super učencev, ki bo jo v znanju prekašali, kar seveda ni nemogoče.
    Zaključim. UČITELJI, VZGOJITELJI,PROFESORJI …… IN MNOGI DRUGI Z VIŠJO ALI VISOKO IZOBRAZBO SO, GLEDE NA DRUŽBENI ROIZVOD, DOBRO PLAČANI, VSEM Z NIŽJO IZOBRAZBO PA BO RES TREBA PREJEMKE ZVIŠATI.

  4. PROMLEME, KI JIH OMENJA Manja, BI MORAL šTRUKELJ REŠEVATI. On pa samo vpije, in štrajka. Takih problemov pred Gabrovo reformo verjetno niso imeli učitelji. To, da dodelijo otrike, ki ne znajo slovensko v redni razred osnovne šole – predstavlja PROBLEM za UČITELJA pa tudi za vse SLOVENSKE učence. Če se učitelj mora ubadati s takimi učenci, kot jih omenja Manja, je v SLOVENIJI zelo narobe. Mislim, da je učitelj v šoli zato da uči.

    Če kdo izmed učencev ne zna Slovensko, pa mora biti v POSEBNI šoli in ne na redni, saj so zaradi tega prikrajšani SLOVENSKI otroci, ker za njih učiteljica nima časa. Vse to morajo potem doma nadomestiti očetje in matere.
    Naše mame, se doma z otroki niso ubadale in jim pojasnjevale učno snov. to je vse OPRAVILA ŠOLA.

    Torej, so tudi starši bolj obremenjeni, ker imajo učiteljice v šoli probleme. Kdaj bodo ŠTRAJKALI STARŠI, ker morajo doma z otroki delati domače vaje. Če bi prinesli iz šole dovolj znanja, bi otroci znali sami delati naloge.

  5. Mene je zmotil podatek,da je povp. 19,4 učenca na učitelja, saj tako majhnih razredov v resnici na šoli mojih otrok ni. morda so tu upoštevane tudi šole,ki imajo prilagojen program, kjer je v razredu res malo učencev. V več razredih je otrok po 25 ali več, vsaj 3-5 jih ima odločbo PP, potem je kot omenja gospa nekaj tujcev, pa otrok, ki so nasilni ali čustveno zanemarjeni …
    Ne razumem ljudi, ki v resnici ne vedo, kako je če moraš 5 ur govoriti razmeroma glasno v razredu polnih otrok (seveda brez mikrofona) o hrup v telovadnici, kjer ti vse tolče po glavi .. Vam predlagam vajo, pol ure berite naglas kako klasično besedilo …boste hitro čutili glasilke
    Potem se en polula, drugi je izgubil radirko, tretji ne ve, kdaj ima krožek, avtobus, četrti je porinil petega, eden ne najde copata … Vse to je treba rešiti, odmora je pa 5 minut.
    Gnilo jajce je tukaj zavod za šolstvo (NPR. RES NEPOTREBNI EKSTERCI IZ TELOVABDE in podobnih predmetov).

  6. Se je kdo vprasal, kaksno zgodovino ucijo ti solniki? Dokler bodo mladini, otrokom celo, lagali, si ne zasluzijo place, se manj vecje place! Vzgajanje otrok v lazi ni in ne sme biti poslanstvo uciteljev. Pa bo kdo rekel, JA, kaj pa ima matematik z zgodovino? O, ima, pa kako veliko vlogo ima. Tudi ta matematik je hodil v titoisticno laznivo solo in zato danes ne ustavi tistih, ki delajo stalo in mesajo drek, ne zoperstavi se lazi ampak tuli z volkovi. Dokler otroci ne bodo spostovali svoje domovine, bodo pohabljeni v razvoju. Strajk svizca in bednih solnikov naj pa nase prevzamejo kar sami, skupaj z kucanizmom, zlomom in zlem resnice in znanja.

  7. Vsem, ki tako veliko pametnikujejo o delu učiteljev, bi privoščil izvajanje enega meseca pouka. Bodisi razrednega, bodisi predmetnega. Po določenem učnem načrtu! Če ni tak, kot nekdo meni, da bi moral biti (slosvet), naj zbere pet tisoč enako mislečih staršev in naj do spremembe protestirajo izmenično na mestih, kjer delajo odgovorni za šolstvo v Sloveniji. Iz lastnih izkušenj iz mojih mlajših in zrelih let vem, da dejansko ni težjega poklica. V zloglasni Srbiji, ki pa jo tako ocenjujemo zaradi našega zlizanja s Kosovom in Metohijo oziroma Šiptarji/Albanci, je glavni urednik založbe šolskih učbenikov predlagal vladi, da naj zaposlenim oziroma nameščencem v vzgoji in izobraževanju nemudoma dvignejo osebne dohodke najmanj za četrtino. To bodo najbolje porabljena sredstva, saj bodo le ti dobili želeni dodatni delovni zalet, mladi pa prepotrebno znanje. Za delo doma in v tujini! Vsak v Sloveniji naj se vpraša, kako opravlja svoje delo NK, PK, KV, VKV, SŠ delavca ali uslužbenca , nameščenca z višjo, visoko izobrazbo ali celo z znanstvenim nazivom – in kakšen je njegov količinski in ustvarjalni uspeh in prispevek Sloveniji. Zagotovo pa ni nihče med njimi, razen učiteljev in profesorjev v obveznih osnovnih in neobveznih srednjih šolah, sam med 25-30 učenci/dijaki take narodno, jezikovno mešane sestave, kot je sedaj že po večini v vseh šolah po Sloveniji. Zelo, zelo težka je njihova služba, v katero morajo priti popolnoma pripravljeni in s katere gredo domov tudi z obilnimi obveznostmi. Partnerica mi prizna, da je pri nas znatno, znatno težje biti intelektualni kot fizični delavec. Slednji tudi umsko delavnico zapre, ko gre z dela, prvi pa dejansko nikdar. Za ustrezne pogoje dela pa se mora boriti vsak stan zase. Da se bi znal boriti, pa potrebujemo dobro usposobljene in po vseh kriterijih pravilno in zaslužno plačane zaposlene v vzgoji in izobraževanju. V javnem ali zasebnem sektorju. Žal je tako, da komaj pismeni birokrati v Sloveniji tega nočejo ali ne morejo razumeti. Kako, če je zanje jasno vse 3- stranični dimenzionalni prostor, pa četudi je le 2-stranična parkirna površina s prevelikim številom mest za voznike – invalide. Slovenija je namreč v vsem unikum in je ni mogoče primerjati z nobeno drugo državo po Evropi in svetu.

    • No, človek izkušenj, sam sem včeraj v postu na ta članek obžaloval, da se nisem odločil za učiteljski poklic in povedal tudi zakaj!. Tvoji partnerici pa svetujem, najbrž je mlajša in ima še čas, glede na njeno menje, da je težje biti intelektualni (sic!) kot fizični delavec, naj potrka na vrata prve tovarne v okolici, fizičnih delavcev pač manjka. Službo, najbrž s pol njene plače pa četrtino njenih socialnih pravic bo dobila, če bo izpolnjevala pogoje. O pogojih dela delavcev v proizvodnji pa drugič. Zdaj bi ti težil in bi mi najbrž v “plodnem intelektualnem zanosu ” tvojega odgovora, zameril.

  8. Nisem kriv, če ste se skregali z belim kruhom v času SFRJ. Še kot učenec in dijak sem delal med počitnicami v kovinski, lesni in tekstilni industriji, kasneje pa sem bil tudi vodja splošno-kadrovskeslužbe v 100 članskem kovinarskem kolektivu. Proizvodnjiih obratov vseh vrst sem najbrž videl znatno, znatno več kot večino od vas. Od neposrednega dela v proizvodnji do direktoriskih pisarn. Sam ali s skupinami. Kaj je bilo dobro ali slabo v njih, sem znal oceniti. Ne nazadnje sem z različnimi skupinmami obiskal kar nekaj mednarodnih sejmov in bil na njih od začetka do konca odpiralnega časa. Večina drugih delavcevije bila v tem času po najrazličnejših pivnicah. Kako je danes v tovarnah? Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je vzkliknil nek fant na vlaku po Dolenjski, v katerem se je po I. svetovni vojni peljal ljubljanski župan in član narodnega sveta v Zagrebu Ivan Hribar. Rek vam je znan, a ni bilo napovedano, kako bo. Po vsem, kar sem videl na terenu, sem napovedoval, da bo hudo. Z neizobraženim in neorganiziranim delavstvom in zaposlenimi lahko delata domači in tuji delodajalec, tako kot hočeta. Kljub temu, nihče iz proizvodnih okolišev nima pravice žaliti in zmanjševati pomena zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ne bi uporabljal zlorabljenega verza o Kopitarju, a Jernej je bil evropsko priznani intelektualec, France pa je še vedbno le slovenski naj pesnik. O moji partnerici pa le to, če bi bilo četrtino Slovencev v proizvodnji zavestno tako odgovornih kot ona, bi bilo pri nas vse drugače. Boljše, seveda! Ker pa ima za nekaj evrov previsoko pokojnino določenega razreda, vsi okoliški nekdanji delomrzniži prejemajo za to letno nagrado kakih 400 evro za letovanje in še obilo drugih socialnih denarnih, zdravstvenih, itn, dobrin. Le še to! Ko je bil znanec vodja prototipa v velikem, pomembnem podjetju, mi je velikokrat potožil, da on za delavnico ne more dobiti noverga vrtalnega stroja, v pisarnah pa so v istem času kupili tri fotokopirne. So bili in ali so tega krivi učitelji in profesorji? Ponavljam, vsak na svojem delu naj le tega opravlja skrbno, odgovorno in uspešno, pa bo vsem dobro. Plače drugih, pa pustite pri miru Lojze! Za svoj status pa naj se bori vsak stan sam. Da pa se niste odločili za učitelja, ste si krivi sami! Zakaj? Ker je za to potrebno imeti želeno horenje, znanje in moč.

Komentiraj