V zadnjem tednu smo v medijih po svetu, tudi pri nas, priča ganljivi zgodbi – ameriški minister za promet Pete Buttigieg je postal očka. In zakaj je za Slovence pomembno, da to izvemo? Ker gre za prvega odkritega homoseksualca, ki je zasedel položaj ministra v ameriški zvezni vladi, in zdaj še prvega gej starša, ki je minister.
A idealizirana zgodba, ki jo lahko beremo v svetovnem časopisju ter na najbolj obiskanem slovenskem spletnem portalu, izpušča marsikatero pomembno podrobnost njenega ozadja. In to je, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, namenjeno postopni normalizaciji posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev, normalizaciji nadomestnega materinstva in oploditev zdravih žensk z biomedicinsko pomočjo.
Pete Buttigieg je javnosti postal znan v ameriški predsedniški kampanji leta 2020, ko je bil eden izmed demokratskih kandidatov za predsedniško mesto, iz kampanje pa se je nato umaknil v korist nominacije Joeja Bidena kot demokratskega predsedniškega kandidata. Pred tem je bil župan manjšega mesta Southbend v Indiani. Biden ga je po zmagi imenoval za ministra za promet.
Buttigieg z možem »prišel do otrok«
Buttigieg je odkriti homoseksualec, leta 2018 se je poročil s svojim možem Chastenom, učiteljem in LGBT aktivistom, s katerim sta si želela otroke. Pred dnevi sta na družabnih omrežjih sporočila, da bosta posvojila dvojčka, Penelope Rose in Josepha Augusta. Mediji so običajno vključili še nekaj voščil različnih znanih osebnosti, večinoma iz sveta politike, kako verjamejo, da bosta najboljša očeta.
Kako sta dva moška prišla do otrok, javnosti ne razkrivata. V preteklosti sta bila na seznamu za posvojitev in sta se udeleževala delavnic starševstva za posvojiteljske starše. Chasten za medije večkrat tudi opisuje pričakovanje, ko je kazalo, da bo kakšna mama otroka oddala v posvojitev, in nato razočaranje, ko si je premislila.
Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we’re becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family. pic.twitter.com/kS89gb11Ax
— Pete Buttigieg (@PeteButtigieg) September 4, 2021
Ali sta dvojčka prišla v posvojitev zaradi tega, ker njuni starši niso mogli skrbeti zanju, ali sta se odločila za nadomestno materinstvo, tako ni znano. Sta pa v enem od intervjujev povedala, da imata »k sreči veliko prijateljev, ki so do družin prišli na alternativne načine. Zato sva se lahko z njimi veliko pogovarjala in dobila veliko uporabnih nasvetov. Res sva vznemirjena.«
Za ganljivimi zgodbami srečnih gejevskih parov grozljive zgodbe nadomestnih mater in ranjenih otrok, ki jih mediji zamolčijo
Mediji, ki predstavljajo ganljivo zgodbo »dveh novopečenih očkov«, pa skoraj vedno pozabijo omeniti drugo plat te idile. »Alternativni načini«, na katere »so do družin prišli« prijatelji zakoncev Buttigieg, običajno vključujejo nadomestno materinstvo. Proces, kjer par brez otroka pri agenciji »naroči« otroka. Otroka običajno spočnejo v laboratoriju in ga nato vsadijo v maternico nadomestne ženske, ki otroka donosi in nato odda naročnikom. Za denar, seveda.
Največje komplikacije nastopijo, ko je z zdravjem otroka ali matere kaj narobe in ga starši, ki so ga naročili, nočejo prevzeti. Neredko se tako zgodi, da prizadete otroke pustijo materam ali pa sirotišnicam v slabih razmerah, saj nadomestne matere večinoma prihajajo iz revnejših okolij. Do nedavnega sta bili vodilni destinaciji Indija in Tajska, po zaostritvah zakonodaje tam pa v ospredje prihaja Ukrajina.
Ženska sicer dobi plačilo za donošenega otroka, v primeru komplikacij pa je, kot razkrivajo različni raziskovalni novinarji, prepuščena sama sebi. Če pa je vse potekalo po načrtih, mati otroka, ki ga je nosila 9 mesecev, takoj po porodu odda in ne vidi nikoli več.
Kritiki opozarjajo, da ta proces povsem razvrednoti materinstvo in povezanost otroka z materjo. Ženske razčloveči in jih postavi na nivo bioloških inkubatorjev, otroke pa spreminja v blago, ki ga lahko naročimo prek spleta.
Kakšne posledice to pusti na otrocih, ki so tako donošeni, bo jasno šele v puberteti in v odrasli dobi. Da so posledice lahko zelo hude predvsem na področju iskanja identitete in samopodobe kot tudi v odnosih z istospolnimi starši, pričuje marsikateri odrasel, ki je odraščal v istospolni zvezi, bil posvojen ali spočet s pomočjo umetne oploditve z jajčecem anonimnega darovalca.
Pred vrhovnim sodiščem v ZDA je leta 2015, ko so odločali o istospolnih porokah, pričevala četverica takšnih otrok, njihovim izkušnjam pa pritrjujejo tudi raziskave, ki odkrivajo izjemen pomen očetovskega in materinskega lika pri vzgoji.
Idealizacija istospolnih staršev in relativizacija pomena očeta in mame tudi v Slovenskih medijih
Kljub temu mediji istospolno “starševstvo”, ki bi mu v resnici morali reči skrbništvo, saj vsaj eden od para ni starš otroka, idealizirajo in prikazujejo zgolj idilične trenutke ob rojstvu, o problemih pa običajno molčijo. Buttigieg tako ni edini homoseksualni posvojitelj ali starš, izpostavljen v medijih.
Nedavno smo lahko brali o zgodbi srbske premierke Ane Brnabić, katere partnerka je rodila otroka s pomočjo umetne oploditve darovalca sperme. Ter zgodbo profesorja na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Matjaža Konvalinke, ki je do hčerke prišel prek nadomestnega materinstva v Kaliforniji.
Konvalinko za RTV Slovenija idealizira nadomestno materinstvo: »Rekel bi, da je v tem tudi nekaj veselja, ko vidiš, da si pomagal ustvariti še neko drugo družino. Pomislite, kako pomembna je ona, ne le za svojo družino, ampak še za tri druge.« Prav tako skuša relativizirati pomen vloge matere in očeta ko oceni: »Kar potrebuje otrok, je odrasel, ki zanj skrbi, ga ima rad, ga vzgaja, mu daje hrano, pozornost itn. Tu spol ni pomemben, pomembno je, da si kot odrasel otroku to sposoben dati. Rekel bi, da ne potrebuješ mame in očeta, potrebuješ odrasle, ki te imajo radi.«
Buttigiegovima, tako kot tudi Konvalinki in Brnabićevi, privoščim srečno starševstvo in njihovim otrokom srečno otroštvo. A treba se je zavedati, da z odločitvami, ki so jih odrasli sprejeli za doseganje svoje sreče, posegajo v življenja drugih, v tem primeru nemočnih otrok. Verjamem tudi, da želijo otrokom vse dobro in da se po najboljših močeh trudijo, da bi bili dobri starši.
A nekaterih stvari pač ne morejo nuditi. Četudi odraščanje v neidealnih okoliščinah ne pomeni, da bo z otrokom kaj narobe, bi morali stremeti k temu, da so tovrstni scenariji kvečjemu posledica nesrečnega spleta okoliščin, ki se ga ni dalo preprečiti, ne pa načrta, za katerim stoji cela industrija preprodajanja otrok.
Za otroka je optimalno, da odrašča s svojim očetom in mamo. To žal iz različnih razlogov ni vedno mogoče, zato se bi kot družba morali truditi, da otrokom, ki so tako ali drugače ostali brez staršev, poiščemo ljubeč dom, čim bolj približan odraščanju z očetom in mamo. In tistim, ki so zaradi takšne ali drugačne nesreče (smrt enega od staršev, ločitev, nasilja v družini …) ostali brez »idealne« oblike družine, pomagamo, da manjkajoč očetovski in materinski lik dobijo drugje.
Narobe in moralno nesprejemljivo pa je, da otroke načrtno nameščamo v okolja, kjer bodo odraščali brez enega od staršev ali še več, da celo ustvarjamo otroke v ta namen. Samo dejstvo, da nam tehnologija in znanost nekaj omogočata, še ne pomeni, da je to tudi prav. In mediji bi morali na to tudi opozoriti.
Namesto tega pa z idiličnimi poročili o gejevskih starših ljudi zavajajo in promovirajo istospolne posvojitve, oploditve z biomedicinsko pomočjo in nadomestno materinstvo. S tem ljudi usmerjajo v družbene spremembe, ki bodo na dolgi rok oškodovale otroke, razvrednotile vlogo materinstva in očetovstva in ženske v resnici degradirale na nivo strojev za rojevanje. Nekaj, kar po krivici prav ti isti zagovorniki očitajo konzervativcem.
Naj nas čustvene zgodbe, kot je zgodba Peta Buttigiega, ne zavedejo, ko se bomo znova morali odločati o ureditvi na področju družine v Sloveniji.
Recimo bobu bob in se zavejmo, da smo prišli do točke, ko je trgovina z ljudmi legalna. Ali se kdo vpraša, kako se bosta ta dva otroka počutila, ko bosta izvedela ceno svojega obstoja? Kako lahko Pete in Chasten za ta dva otroka rečeta, da sta neprecenljiva in ju ne bi za nič na svetu zamenjala? Zadovoljujemo fetiše zavoljo kvazi sprejemanja in pri tem opuščamo osnovno humanost.
Zahod je brezsramno legaliziral trgovino z belim blagom. Otrok je danes že postal potrošno blago. Bogati posamezniki izkoriščajo socialno bedo žensk v tretjem svetu, da trgujejo z otroci. Produkcija otrok v lobaratorijh za namen prodaj ni več daleč.
Ni kaj reči. Zahod se je odločil za novo pot egoizma in razčlovečenja. Ampak tako je to, ko družba postane sama sebi namen in nima več pravega smisla. Boga so izrinili, denar so natiskali, sebe so postavili za boga. Že videno. Rimski imperij. Za konec pa tudi vemo. Bistveno je, da je naša vera trdna in zaveze enake kljub novodobnim skušnjavam.
Zahod se je odločil za novo pot egoizma in razčlovečenja.
+++++++
Res je. Tudi p(l)andemija to kaže. Človek ne velja nič v teh igricah za denar in oblast nad ljudmi, ki so obravnavani kot delovna in molzna čreda brez lastne subjektivitete.
https://www.youtube.com/watch?v=V9ezXZC71Dk
Vse bolj bi ljudje radi imeli stvari pridobljene na naraven in trajnosten način. Razen otrok – te bodo pa po novem dronske štorklje prinesle. Adijo pamet.
Bog je človeka ustvaril po svoji podobi.
Kot MOŽA in ŽENO ju je ustvaril.
Torej smo Božja podoba, ko smo zakonci v intimnem odnosu. In ta intimni odnos med zakonci je naravno okolje, kjer nam je lahko darovano detece.
Ta intimni odnos je tudi ‘lepilo’, ki pomaga, da starša ostaneta skupaj, kajti otrok raste iz varnega objema staršev.
Istospolni?
Njihovo intimno okolje pa NI usmerjeno k trajajoči zvezi. Njihove zveze so lahko strastne, a so kratkotrajne. To je eden temeljnih problemov istospolnega starševstva.
Moški in ženska, torej oči in mami se tudi dopolnjujeta v vzgojnih vidikih. O tem veliko pove mag.Vodep.
No, da ne idealiziram, ni idealnih staršev.
A dva odrasla istega spola sta daaaaleč najslabša rešitev v smislu starševstva!!!
“Svoboda” do umora nezaželenega človeškega bitja ter “svoboda” trgovanja z lastnimi naravnimi “reproduktivnimi zmogljivostmi” oziroma “svoboda” proste prodaje lastnega otroka na globalnem trgu, sta dve plati “iste medalje” na področju vse bolj populariziranega sodobnega pojmovanja človeške narave in človeške etike.
Na eni strani brutalna negacija “svetosti življenja” slehernega živega bitja (“nedolžnega otročiča”) v imenu deklarirano neomejenih svoboščin ženske (o soodločanju partnerja pri spočetju se nihče več ne sprašuje!), na drugi strani globalno trženje “osvobojenih” naravnih reproduktivnih darov ženske za biznis z “belim blagom”, “nedolžnimi otročiči”, in za zadovoljevanje fiktivne “enakopravnosti” in “enakovrednosti” vseh tistih, ki kar naprej potrebujejo najrazličnejše ekshibicionistične “parade” in druge manifestacije “ponosa”, da se počutijo kot “zmagovalci” v kloakah, labirintih in pogubnih razpokah med naravo in kulturo, naravo in etiko.
Bravo, Aktivni!
Čak mau, zakaj sta slikana na porodni postelji??!?
Ja, ker sta glih rodila. Enakost, emancipacija pa to…
Po čem pa so zdaj (bio) dojenčki? Je kje akcija? Kaj pa količinski popust?
Ljudje božji pa to ni res!
Na tem svetu ni nič bolj groznega kot to, da odrasli zadovoljujejo svoje želje, “potrebe”, fantazije … na račun potreb in pravic otrok. In ni bolj grozljive in sprevržene besedne zveze kot “pravica do otroka”, o kateri se toliko govori v kontekstu posvojitev v istospolne pare, nadomestnega materinstva in oploditve samskih žensk. Ne, nimaš pravice do otroka, pa če si heteroseksualec, homoseksualec ali pa karkoli od tistih milijon spolnih usmerjenosti, ki menda obstajajo poleg teh dveh. Noben odrasel nima pravice do otroka. Otrok je dar in ni nikogaršnja pravica. Ima pa vsak otrok pravico do mame in očeta oz. do najboljšega možnega okolja, ki mu ga družba lahko nudi, če je ubošček ostal brez staršev. Jaz sem za, da ljubeči homoseksualni pari posvojijo siroto oz. otroka, za katerega starši ne morejo skrbeti – če ni nikjer niti enega ljubečega heteroseksualnega para na voljo, ki bi želel skrbeti zanj. In ob vse večji neplodnosti to ni zelo verjetno.
Podpišem
Tudi jaz.
Preprosto ljudstvo pravi homoseksualcem topli bratje in sestre.
Nad kupljenimi ali na kak drug nevreden način pridobljenimi otroki pa ne bi smeli starševati, ker so vendarle preveč topli, če že ne kar vroči.
Psihologija človeka je taka, da se ob istospolnih starših otrok NE more tazviti v duševno zdravo osebo. O tem govoriti je na destruktivnem zahodu prepovedano.
Nora družba, ki drvi v prepad.
Tudi naša levoroka državica drvi z Zahodom vred v prepad.
Kogar to skrbi, naj prebere dela in članke dr. BMZ in mag.mag. Vodeba – poučno in koristno tudi za vsako normalno družino in posameznika.
samo nekaj alinej:
– bojim se, da bomo, če že nismo, sprejetje otrok v družino kmalu izenačili s sprejetjem hišnih ljubljenčkov, pri čemer se verjetno ljubljenčkom godi bolje. samo sprašujem, so že v načrtu “Gmajnice” za otroke?
– tudi v interesu istospolnih parov je po tem takem, da se splav omeji in se spodbuja ženske, da donosijo ter dajo otroka v posvojitev. tako bo tudi za njih več ostalo. (črni humor, vem).
– plačujemo pač “svobodo” torej življenje brez omejitev in odgovornosti. žalostno, da ob verjetno najbolj izobraženi populaciji v časovnem merilu, tega ne dojemamo več. ob nakopičeni teoriji se je pač izgubila naravna čut za to, kaj je prav in kaj ne.
– obžalujem, da hodimo proti naravi. tako, kot slep ne more voziti avtomobila, tudi alternativni par ali skupina ne more spočeti otroka. ena plus ena je še vedno dva in to je pač nespremenljivo.
– ok, verjamem, da je lahko istospolni par opora ali boter otroku, ko potrebuje zaupnika, težko pa mu predstavlja zdravo jedrno družino, ne vem. ampak se tega poskusa niti ne želim, saj je proti naravnim, ali če hočete, eko zakonom samim po sebi.
– in kaj bo z (nadomestnimi) materami in njihovimi družinami? po možen odgovor ni treba daleč, imajo ga Aleksandrinke. sicer so z denarjem res lahko podpirale svoje, sreče v družinah pa največkrat ni bilo, pa tudi one so žalostno končale. si to družba res želi?
– in še komentar k naslovu, mediji pri nas so pač samo ogledalo družbe in pišejo tisto, kar človek želi brati (ne, ne, pišejo po večini tisto, kar želijo oglaševalci ali lastniki), mi pa to nekritično kupujemo in zaradi tega pa lahko uspevajo take zgodbe, ker se bralcu ne ljubi misliti in čutiti globje.
Dragi Jožef, v Sloveniji imamo cel kup “Gmajnic” za otroke, ali ti jih naštejem?
Od kriznih centrov po celi SLoveniji, Palčica v Grosuplju za zlorabljene otroke, do vzgojnih zavodov (Višnja Gora, SMlednik, Veržej, Logatec, Planina,…) in prevzgojnega doma Radeče in to za otroke/mladostnike, za katere starši ne morejo/nočejo poskrbeti oziroma so starši osebe s težavami v duševnem zdravju, zasvojenci različih vrst in še bi lahko naštevala.
In vsi ti otroci/mladi so zanimivo iz heterospolnih starševskih družin, ali pa enostarševskih družin, ko se starša (hetero) razideta in uničujeta otrokovo življenje.
To nič ne pove. Tudi istospolne zveze so grozne v istem procentu kot hetero, ozirom v večjem procentu glede na študije, ampak to je politično nekorektna tabu tema. O homoseksualcih samo dobro.
“Kljub temu mediji istospolno “starševstvo”, ki bi mu v resnici morali reči skrbništvo, saj vsaj eden od para ni starš otroka, idealizirajo in prikazujejo zgolj idilične trenutke ob rojstvu, o problemih pa običajno molčijo. Buttigieg tako ni edini homoseksualni posvojitelj ali starš, izpostavljen v medijih.”
Starši so množinski samostalnik, tako kot hlače, škarje, očala. Prosim, trudimo se ohranjati nivo slovenskega jezika.
Še mamico naj posvojita, če sta kolikor toliko pravična. Za dobro njunega otroka. Kako lahko otroku odvzameta mamico??? Za zjokat sebičneža.
To je zelo žalostna zgodba. Pokvarjenca!