Rumeni jopiči, kot imenujemo protestnike proti zvišanju trošarin v Franciji, sedaj že tedne čez vikende protestirajo v Parizu. Počasi so se protesti razširili po vsej Franciji in v sosednjo Belgijo. Prvotni namen gibanja, ki je nastalo iz vsesplošnega negativnega vzdušja do dela predsednika Macrona, je bil preklic dviga trošarin na bencin in dizel. Macron je sporočilo razumel in preklical trošarine. Vendar to protestnikov ni ustavilo.
Bruseljska izkušnja
Protesti so se kljub vsemu nadaljevali, sedaj uperjeni proti vsemu in vsakomur. Tako lahko vidimo, da so v Lyonu včeraj protestirali proti podpisu tako imenovanega Marakeške deklaracije, v Parizu proti ukrepom vlade Macrona, vmes pa smo lahko videli še kak plakat o smrtonosnosti cepiv, antifašizmu in še čem.
Protest je bil kot Vsak protivladni protest, ki je organiziran zaradi protesta samega, brez jasne vizije kaj storiti naslednji dan.
Podobno je bilo tudi včeraj na bruseljskih ulicah. Protest, ki uradno ni bil napovedan; kjer ni bilo napovedanega kraja in ure zbiranja, kjer ni jasnega predstavništva in organizacijske kulture, vendar vseeno se je protest zgodil. Vseeno je policija vedela, kam se postaviti in koliko enot dodatno mobilizirati, vseeno je policija, po krajšem sprehodu mimo evropske četrti, protestnike zadržala na enem križišču in vseeno smo bila priča “klasičnemu” poteku vsakega protivladnega protesta. Vsakega protivladnega protesta, ki je organiziran zaradi protesta samega in njegove politične implikacije, brez jasne vizije kaj storiti naslednji dan.
Spremembe zaradi sprememb
Po napisih na rumenih jopičih namreč velja domnevati, da so se v Bruslju zbrali večinoma pripadniki različnih levičarskih in socialističnih združenj, ki so znotraj sebe organizirano pristopila k protestu. Prišli so s pripravljenimi jopiči z gesli in logotipi, opremljeni z maskami ipd.
Poleg njih pa so po organiziranosti in opremljenosti najbolj izstopale različne anarhistične skupine, ki so ob vsaki priložnosti grafitirale bankomate in banke; metali so različna pirotehnična sredstva in spodbujali konfrontacije s policisti. Policijska taktika omejevanja prostora protesta je sicer znana in pogosto uporabljena, vendar pa pri slabo organiziranih protestih, kjer ni jasnega cilja in vodstva, rodi efekt ujete živali.
In vsaka ujeta žival reagira panično. To paniko znotraj protestne mase pa znajo nekateri posamezniki, ki se protesta s tem namenom udeležijo, izkoristiti za spopad s policijo.
Marsikdo v množici mi je znal to povedati in zahtevati spremembe, spremembe in še enkrat spremembe.
Večinski del protestnikov so običajni ljudje, ki so v splošnem nezadovoljni s standardom svojega življenja in bi radi spremembe. Marsikdo v množici mi je znal to povedati in zahtevati spremembe, spremembe in še enkrat spremembe. Odgovor na vprašanje, kakšne spremembe, pa je bil že večja redkost. Pa še ti so prikazali celotno mavrico razumevanja aktualne problematike in odgovornosti za nastalo situacijo, saj nekateri krivijo banke, drugi vlado, tretji nevidne sile moči, ki obvladujejo svet. Naenkrat sem se počutil, kot da spet prebiram slovenski tviter…
Navidezna neorganiziranost je sicer zanimiv faktor presenečenja proti oblasti, vendar hkrati zagotavlja žalosten konec “gibanja” rumenih jopičev. Vsak protest, dokler ne bo enotnega sporočila in enotnih zahtev, se bo pričel s sprehodom po mestu, nekaj parcialnih vzklikanj raznih gesel in, po nekaj urah stanja v policijskem kordonu, z nasiljem in vandalizmom.
Demonstracije, organizirane skozi dolgo človeško zgodovino, so se izkazale za uspešen pritisk na oblast, če so bile vsaj v delu dobro premišljene in v pravem trenutku zajahale val vsesplošnega negativnega vzdušja. V takem trenutku se je, za uspešno kanaliziranje teh čustev, pojavil voditelj, ki je znal povedati, kaj ljudje hočejo in kako bodo to dosegli. Vsaj na idealističen način. Tako oblast dobi sogovornika, pogajalca in hkrati izhodišče za delovanje.
V Parizu je zadnji čas, da se to zgodi. Saj drugače je meja med neorganiziranimi demonstracijami in vnaprej načrtovanim vandalizmom zelo tanka.
Če se morebiti rumeni jopiči res borijo za pravično stvar, pa njihova dobronamernost zbledi ob nekulturnih izgredih, ustvarjanju neizmerne škode na zasebnem in državnem imetju ter ob ranjenih in celo mrtvih kot posledici njihovega barbarskega divjanja.
To je vredno obsodbe, toda za Macrona je pa tudi čas, da abdicira in se posveti svoji dojilji.
S tem bi pomagal tudi k nam, kjer samevajo ulice in trgi.
Slovenec kremeniti 20,17
Z vašim prvim odstavkom, se popolnoma strinjam.
Demonstracije so bile v zgodovini, kot predhodnice REVOLUCIJE. Revolucije so v zgodovini zelo osiromašile deželo. Navadno je država nazadovala za več desetletij. To se je zgodilo z Rusko revolucijo po prvi sv. vojni. Ravno tako je bilo s komunistično revolucijo po 2.s. vojni. Ta je menjala družbeni sistem. In tisti, ki smo po vojni ostali v komunističnih deželah, smo glede na Zahodno Evropo zelo nazadovali.
Zahodna Evropa.ki nima izkušenj s komunizmom, bo verjetno posledice REVOLUCIJE težko prenesla. Velika bojazen je, kaj se bo zgodilo. OBUBOŽANA Evropa in pritisk migrantov, bo, kot ekonom lonec, ko mu “raznese pokrov”. – Če živim v zmoti, pa:”Hvala Bogu”, da bo drugače kot danes zgleda.
Če že govorimo o Franciji, naj omenimo še francosko revolucijo, ki je sicer res odnesle absolutistično monarhijo, razlila pa morje krvi, prinesla mnogo gorja in končala z vseevropsko Napoleonovo norijo.
Paradoks, ki nam ga ponuja zgodovina, je, da so vsi veliki družbeni prevrati povzročili ogromno človeških žrtev, materialnega uničenja in potisnili kolo zgodovine v deželah najhujših revolucionarnih vrenj in posledic precej daleč nazaj, pa čeprav so vse revolucije izhajale iz a priori “naprednih” idej in so imele na čelu samooklicane in široko čaščene karizmatične “mesijanske” ideologe.
A, kot vemo, se iz zgodovine človeštvo nikoli in nikdar ni ničesar naučilo.
Kar daje novim in novim samooklicanim prevratnikom in ideološkim mesijancem vselej dovolj priložnosti za spodbujanje, zbiranje in organiziranje novih in novih prevratniških hord ter novih razrednih in družbenih valov (samo)uničenja.
Je to morda globoko samoomejevalna oz. samoočiščevalna programirana funkcija v najgloblji “naravi” družbenih gibanj in preventivnih samouničevanj?
Zelo zanimiv članek in komentarji,ki so skupaj povedali zalo veliko o “človeku”,”ljudeh”,”družbenih skupinah”,”družbi”. Naša civilizacija je očitno na “vrhuncu”.In kam zdaj ? “Prosti pad” ali še kaj da narediti ?
Zdi se mi,da je avtor članka bolj presenečen kot komentatorji.
To kar se zdaj dogaja je dekadenca razvitih družb.Sekularizacija,ateizem,omalovaževanje vrednot,težave v “verah”(organizacijah),nerazumen pohlep in napuh ELIT, družbeni razvrat,kaos-anarhija(masovne migracije)….
A je to po Marxu KOMUNIZEM ? Morda,ne bi bil presenečen!
Red,disciplina,vrline,zavest,podzavest,odgovornost,obveznosti,dolžnosti,skromost,hvaležnost,empatija,sočutje,usmiljenje,zvestoba,upanje,ljubezen,potrpežljivost,pravičnost,poštenost….vse izginja,se spreminja v “gmoto zmešnjav” “brez glava in repa” in vsi bi vse in vsi bi nič. To je dokaz za začetek “divjanja človeškega kompasa”.Če družba nima reda (to ni diktatura,tiranija-da se razumemo!),razpade! Zgodi se anarhija-družbeni kaos.Posledice so znane!
Zgodovina je polna takšnih in podobnih dogodkov,vendar na na tako globalni ravni,kot se lahko zgodi “danes” oz. v našem času.
Nič ni slučajno!Ne na ravni zavednega in ne na ravni nezavednega !!!! Kaj pa kolektivna nezavedno ?