"Med Poljčami in Čebinami": Peterle z eminentnimi gosti o stranpoteh po osamosvojitvi

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je včeraj organiziralo pogovor na temo "Med Poljčami in Čebinami", na katerem so sodelovali: nekdanja predsednika Ustavnega sodišča, Ernest Petrič in Peter Jambrek, trenutni sodnik Ustavnega sodišča, Klemen Jaklič, nekdanji predsednik parlamenta, Janez Podobnik, in Lojze Peterle, predstavnik samostojne vlade in vodja Združenja za osamosvojitev Slovenije (VSO). Potekal je v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani.

Petrič: "Kako je mogoče, da tako malo ljudi pozna dogodke osamosvojitve?"

Dr. Ernest Petrič, ki je bil kratek, saj si je želel več poslušati, je po tem, ko je predsednik VSO Peterle pozdravil udeležence in pojasnil razloge za razpravo, izrazil presenečenje, da v Sloveniji tako malo ljudi pozna slavno obdobje osamosvojitve, ko se je prvič v tisočletni zgodovini zgodil čudež in smo doživeli samostojnost. Kot je poudaril, smo jo določili mi sami in takratne okoliščine.

Jambrek: Čudne (protiustavne) prakse po osamosvojitvi

Peter Jambrek je poudaril, da ne smemo pozabiti, da je ustavni in politični sistem, ki je v Sloveniji veljal pred demokracijo, ustavno in politično izginil s prvimi poštenimi in pluralističnimi volitvami leta 1990 in z Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bila podpisana istega leta in jo je kmalu zamenjala naša ustava. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je ta ustavna identiteta okrepila in zapisala v vrsti odločb Ustavnega sodišča.

Po Jambrekovih besedah je Ustavno sodišče sledilo in še vedno sledi logiki, katere cilj je trajno preprečiti izvajanje takšnih dejanj in ukrepov, ki so značilni za totalitarne režime. Kot primer čudnih praks po osamosvojitvi je omenil prisotnost vojaških častnikov na pogrebu znanega častilca oblasti totalitarnega režima in nastop državnih uradnikov na obletnici ustanovitve totalitarne organizacije, tj. Komunistične partije. Poudaril je, da so tovrstna dejanja nasprotna Slovenski ustavi, da "gre za poskus opravičevanja in vrnitve starega sistema, ko centralni komite uporablja tudi denar po lastni presoji".

V pogovor je vpeljal koncept  "eno in pol partijskih držav", med katere spada današnja Slovenija, saj še ni polna in celovita demokracija. Oznaka pomeni, da je država nekje vmes, napoti med totalitarnim in demokratičnim, večstrankarskim sistemom. "Slovenija bi bila kar blizu tej ureditvi," je podal svoje mnenje. Spomnil je še na misel avtorice Hanneh Arendt, ki je zapisala, da "revolucionarji že naslednji dan po zmagi revolucije postanejo oblastniki". Pri tem je pri "revolucionarnih oblastnikih" v našem primeru niso niti bili revolucionarji,  pač pa "agenti druge države", danes pa, potem ko so prišli na oblast tudi po letu 1990 in 2022, "uporabljajo vse instrumente oblasti, ampak se hkrati delajo, kot da so še vedno v revoluciji proti samemu sebi", s čimer demonstrira nostalgijo po bivših časih.

Jaklič: Bistvo je koncept svobodne in demokratične družbe

Po Jakličevo je razprava o svobodni in demokratični družbi, ki ni zgolj abstraktna ideja, ampak pomemben pravni koncept. Države pred nami so šle po isti poti, kar pomeni, da so ustavna in vrhovna sodišča po vsem svetu določila različna merila, potrebna za obstoj demokratičnih družb. Eden od njih je prekinitev ali nasprotovanje totalitarnim režimom. Povedal je še, da smo z osamosvojitvijo vsaj na deklarativni ravni to dosegli in odprli vrata, in dodal, da je to treba uresničiti v praksi, kar pa bo verjetno trajalo še desetletja.

Jaklič je zatrdil, da svobodna in demokratična družba med številnimi predpogoji zahteva osnovne človekove pravice za vse – tj. enotnost državljanov v spoznanju, da je svoboda vsakega posameznika enaka svobodi vseh drugih, in demokracijo, tj. svobodne in poštene volitve, ki dajejo človekove pravice številnim državljanom – ter odreka vpliv vzorcem in osebnostim, ki resno kršijo človekove pravice. Nekateri od teh ljudi, ki so jim bile kratene pravice in jim je bilo povzročeno trpljenje, so še danes med nami, prav tako njihovi potomci, ki so posredno delno prikrajšani.

Opozoril je, da sta bivši in trenutni sistem nezdružljiva, zato je ustavna odločitev o prepovedi ulic, poimenovanih po Titu, povsem logična. Imamo državo, ki daje legitimnost totalitarnim osebnostim in vzorcem, je poudaril in dodal, da ta vidik v naši državi še ni ponotranjen.

Primer protiustavnosti so tudi politične stranke in njihova dejanja, zlasti pokloni pred Kidričevemu spomeniku, na nacionalni ravni, z veliko medijsko kampanjo. "Odločitev ustavnega sodišča o tem je bila diametralno nasprotna z mojo," je opozoril. Omenil je tudi, da določene stranke celo nasprotujejo svobodni gospodarski pobudi ali celo lastnini, tako kot v bivšem totalitarizmu, kar je prav tako povsem v nasprotju z našo demokratično ustavo.

Podobnik: Slovenska ustava je protikomunistična

Janez Podobnik je izrazil podporo Peterletovemu delu. To so vrednote slovenske ustave. "Prepričan sem, da je bistvo ustavnega patriotizma v tem, da družba ali nacija ponotranji ustavne vrednote," je poudaril. Izrazil je prepričanje, da moramo v tej težki zgodovini ostati optimisti in ne obupati, saj imamo pametne ljudi, ki jih moramo najti. To pomeni nujnost preloma s prejšnjim sistemom: "Tudi slovenska ustava v preambuli in svojimi vrednotami temelji tudi na protikomunizmu." Veliko je spregovoril o pomenu ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve in namernem rušenju vrednot, ki iz nje izhajajo.

Uradni obisk ministrice za kulturo stranke Levica na Čebinah, kjer je bila obeležena ustanovitev komunistične partije, je označil kot nasprotno Resoluciji sveta Evrope 1481, ki govori o mednarodnih obsodbah totalitarnih komunističnih režimov, pa tudi Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarnosti, s katerimi ima slovenska levica, ki totalitarizme poveličuje, težavo.

Zanimivi pogledi ob zaključku

Peterle je po vseh nagovorih spregovoril tudi o ne izvedbi lustracije. Samokritično je priznal, kasneje pa se je temu pridružil tudi Petrič, da so z Jožetom Pučnikom verjeli, da bodo tudi privrženci totalitarizma ponotranjili z demokracijo, kar pa se jasno ni zgodilo, saj so Pučniku odrekli pogreb z državnimi častmi, komunistu Janezu Zemljariču pa mu ga niso.

Udeleženci so v razpravi dodali tudi svoje poglede. Med drugim je bilo slišati, da demokracija potrebuje "podporne stebre", kot jih je imel prejšnji režim in jih ima še vedno (v tem primeru omrežje Udbe, kapital in mediji). Demokratični blok trenutno tega nima, kar pa je potrebno, vključno s kapitalom in dostopom do preprostih ljudi.

Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali ni morda možno ali celo potrebno, da se ustavno prepove "objektivno škodljivo" stranko Levica, ki ima jasna protiustavna načela. Najbolj jasno je nanj odgovoril Jambrek, ki je poudaril, da si osebno želi, da bi našel "sivo cono" in manevrski prostor v ustavi, ki bi takšno prepoved omogočala, vendar je tako po slovenski ustavi kot zlasti evropski konvenciji to mogoče zgolj takrat, ko ima stranka resen in očiten namen, da želi svoje cilje uveljaviti s silo.

Ob koncu razprave je Jaklič poudaril: Čeprav se je naša država osamosvojila, še nismo dočakali uresničitve svobodne in demokratične družbe. Delo je v politiki in na sodiščih. Če organi pregona ne bodo delovali, ne bo zadovoljen noben od podsistemov, ker bo potem selektivna pravica, kjer je namignil na ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Velik pomen je dal tudi temu, da je dobro "več poslušati in manj govoriti". S tujci se veliko pogovarjamo, a zelo malo poslušamo. Po njegovih besedah ​​nas pripadnost EU in Natu varuje pred radikalizacijo, a je za vse potreben čas, veliko truda in razmišljanja.

Ob koncu okrogle mize je Peterle dejal, da je vrednost osamosvojitve Slovenije v tem, da smo jo naredili po lastni volji.