Med evropsko elito in navadnimi državljani precejšnja razhajanja glede migracij in prihodnosti EU

V zadnjih šestih mesecih sta anketni hiši Chatham House in Kantar Public med 10.000 državljani in 1800 pripadniki evropske elite (mnenjskimi voditelji, novinarji, politiki in gospodarstveniki) izvedli anketo o odnosu do EU, migrantskega vprašanja ter o smeri, v katero se naj zveza razvija. 

Glede na rezultate anket, izvedenih v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Italiji, Poljski, Španiji in Veliki Britaniji je dobra novica, da tako med državljani kot elito obstaja večinska podpora znotrajevropski solidarnosti, piše Polirico.eu.

Da bi morale bogate države pomagati revnejšim, meni 50 % navadnih državljanov (18 % proti) in 77 % pripadnikov elite.

Med elito in navadnimi smrtniki kar nekaj razlik

A raziskava je vseeno nakazala, da na nekaterih področjih navadni smrtniki in elita nimajo skupnih stališč. Prav ta razhajanja pa bi v prihodnje lahko pripeljala do povečanja razlik in delitev v razmišljanju Evropejcev.

Prvo razhajanje je v mnenju, kako se naj bi EU razvijala v prihodnje. Medtem ko 37 % pripadnikov elite meni, da EU potrebuje več moči, 28 % je za status quo, 21 % pa bi moč več vzvodov odločanja vrnilo nacionalnim državam, je razmerje med navadnimi državljani precej drugačno.

Nacionalnim državam bi večjo moč vrnilo kar 48 % navadnih državljanov. za bolj povezano EU pa jih je zgolj 24 %.

Je pa zanimivo, da je elita razdeljena glede tega,ali se naj EU razvija v smer Združenih držav Evrope. 40 % jih je takšni možnosti naklonjenih, 47 % pa ji nasprotuje.

Opazne razlike obstajajo tudi pri drugih mnenjih. Medtem ko 71 % pripadnikov elite ocenjuje, da so z EU vsaj nekaj pridobili, nezanemarljiva večina javnosti – 54 % meni, da je bilo v njihovi državi pred dvajsetimi leti bolje živeti.

Pesimizem navadnih ljudi se odraža tudi pri drugih vprašanjih. Tako jih denimo 55 % verjame, da bo v naslednjem desetletju EU zapustila še kakšna država članica. Med elito je takšno mnenje zastopano v 43 %

Elita za migracije, navadni ljudje proti

Največja razlika med elito in navadnimi smrtniki pa zazija ob vprašanju migracij. Medtem ko velika večina elite – 57 % meni, da so migracije dobra stvar za njihovo državo, da prispevajo h kulturni raznolikosti in ne vplivajo na porast kriminala, to mnenje deli zgolj 25 % navadnih ljudi.

56 % slednjih meni, da bi migracije iz muslimanskih držav morali ustaviti, medtem ko je takšno prepričanje med elito zgolj 32 %.

Evropska identiteta

In kako ponosni so, da so Evropejci? 29 % članov elite je zelo ponosnih, nadaljnjih 39 % pa ponosnih. Med navadnimi ljudmi pa je zelo ponosnih 14 % in ponosnih 41 %.

Skupaj 30 % navadnih ljudi pa ni ponosnih (oziroma sploh ne), da so Evropejci, medtem ko je med elito takšnih zgolj dobrih 10 %

EU se mora približati navadnim državljanom
Kar precejšnja razhajanja med navadnimi državljani in elito v pogledih na prihodnost EU in ob nekaterih drugih skupnih perečih vprašanjih kažejo na to, da elite, ki vodijo osemindvajseterico, za mirno prihodnost zveze čaka še precej dela.

Zdi se, da do so do sedaj kar nekoliko zanemarjali osveščanje o pozitivnih straneh, ki jih Evropska unija prinaša v življenja ljudi. Ti ostajajo močno vezani na nacionalne države, kar po eni strani ni napačno, a po drugi institucij EU ne sprejemajo za svoje, ampak kot neko odtujeno elito, ki si želi še več moči pri upravljanju z njihovo prihodnostjo.

Po drugi strani je pomembno, da elite ne forsirajo politik, do katerih imajo navadni ljudje odpor. Tipičen primer je multikulturalizem, ki preko odpiranja vrat množičnim migracijam med ljudmi krepi občutek odtujenosti od ideje skupne evropske prihodnosti, kot jo rišejo elite.

Komentiraj