Med "bruseljskimi hlapci" in "bando tatov"

Z dogodka slovenske levice 27. aprila 2013 v Stožicah (Vir zajema slike: Youtube)
"Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje."

Tovrsten besednjak, ko gre za Evropsko unijo, nam v Sloveniji ni neznan. O tem, da moramo v odnosu do Evrope stati pokončno, pokazati hrbtenico in se Bruslju ne uklanjati, smo se v Sloveniji vse od vstopa v EU, pa tudi časov pred tem, naposlušali. Še posebej v obdobju zadnje gospodarske krize, ko so nam v Uniji ponujali (za tiste razmere) poceni denar v zameno za nujne strukturne reforme, ki bi našo državo naredile bolj "evropsko". Seveda je levica, ko se je vrnila na oblast, to zavrnila za ceno ubijalskih obresti na zadolževanje na mednarodnih trgih.

Zvočni posnetek Čakševega komentarja je na voljo na dnu teksta


A zanimivo je, kako so se nosilci tovrstnih do Evrope zadržanih sporočil, sčasoma spremenili. Pred desetletjem so skoraj izključno prihajali iz levičarskih krogov, kar najbrž najbolje simbolizira razvpito proslavljanje ponovnega prevzema oblasti levice v Sloveniji  aprila 2013, ko so v Stožicah s predsednikoma (tedanjim in bivšim) Danilom Türkom in  Milanom Kučanom ter ravno svežo premierko Alenko Bratušek na čelu vzhičeno prepevali in ploskali na refrene tipa »Evropa je banda tatov«.

A danes je ostre besede iz uvoda na račun družbeno-političnega središča Evropske unije izrekel predsednik desnosredinske vlade Janez Janša. Torej prvi mož politične opcije, ki je v zadnjih desetletjih veljala za tisto bolj proevropsko in je s strani konkurentov na levi stalno požirala očitke o preveliki ponižnosti, poslušnosti, uslužnosti ... do te iste Evrope.

Preobrazba


Pa to niti ni edina velika sprememba, ki zadnje čase v slovenskem prostoru postaja vse bolj očitna. Če je do nedavnega ravno slovenska desnica veljala za prozahodno, protirusko in kar je še tega, se zdaj na trenutke zdi, da se »imperialističnim, kolonialnim silam«, kot jih tu in tam še vedno označijo na levi, vse bolj udinja ravno slovenska levica. Čez noč so postali veliki ljubitelji Amerike in zagovorniki izvažanja njenih konceptov demokracije ter človekovih pravic (enakost, LGBT+ in ostalo) po svetu, hkrati postajajo vse bolj glasni kritiki ruske in celo kitajske avtokracije, o katerih donedavnega, bognasvaruj, z leve ni bilo slišati ničesar slabega.

Z večino tega seveda ni nič narobe, prej nasprotno. Je pa preobrazba zanimiv fenomen, še posebej v kontekstu ugotovitev ankete na Domovini še iz lanskega avgusta, kjer so denimo podporniki levih strank pred ZDA preferirali tako Rusijo kot Kitajsko in tudi, zanimivo, Srbijo. NATO, ki ga zdaj krepi od slovenske levice tako čislani Joe Biden, pa je denimo podpiralo le 40 % volivcev leve opcije.



Ampak to je morda tema za kakšen drug članek. Danes se zdi, da vse, kar v Slovenijo prihaja iz Evropske unije (oziroma natančneje – iz njenega jedrnega, torej "kolonialnega" dela) za suho zlato jemlje slovenska politična levica, vse bolj skeptična pa do marsičesa postaja dominantna desnica, ki jo pooseblja stranka SDS. Še nedavno bi Janševemu sporočilu iz uvoda (če bi ga seveda podal kdo drug - recimo Šarec) na levi glasno aplavdirali ter ga razumeli kot pokončno držo nekoga, ki zavrača hlapčevanje Bruslju. Danes pa seveda govorijo o veliki sramoti, ki jo Sloveniji v Bruslju dela naš predsednik vlade Janez Janša.

Prekinitev na zvezah z Evropo


S tem nikakor ne jemljem v bran premierjevega ravnanja na seji skupine EP za spremljanje demokracije, kamor je bil na nekakšen zagovor pred obtožbami glede poseganja v svobodo medijev in vladavino prava vpoklican tudi Janez Janša.

Samo dejstvo, da so se do našega voditelja predvsem levo-liberalni politiki iz jedrnih držav, na čelu z Nizozemko Sophie in' t Veld, obnašali, milo rečeno, pokroviteljsko, ter da mu predsedujoča in' t Veldova z argumenti, ki so se izkazali za neresnične, ni dovolila predvajanja pripravljenega videa, ne opravičuje Janševega trmastega vztrajanja pri svojem, ki smo ga v Sloveniji sicer vajeni, na evropskem parketu pa ne najbolj. Lahko bi mu priznali pokončno držo, če reakcija, ki je bila široko interpretirana kot beg pred razpravo nekoga, ki se boji soočiti z argumenti, ne bi škodila ugledu Slovenije, predvsem pa razumevanju, kaj se pri nas dejansko dogaja.

Še posebej zato, ker je s prekinitvijo zveze ponovno dolil vodo na mlin tistim, ki svojo umazano notranjepolitično igro igrajo na tujem parketu. In to, tudi po zaslugi Janše samega, vse bolj uspešno. Kljub vsej premoči, ki jo levi politični pol uživa na praktično vseh relevantnih domačih družbeno-političnih nivojih (a je na političnem parketu ne znajo izkoristiti), levičarji sebe zdaj v tujini uspešno prikazujejo kot žrtev desničarskega avtokrata.

Kdo ali kaj se spreminja?


Vsemu navkljub pa ta umazan in škodljiv izvoz domačih političnih zdrah na mednarodni parket dolgoročno gledano vendarle ni vreden takšne pozornosti kot fenomen preobrazbe odnosa do dogajanja v svetu in do početja globalnih hegemonov, ki smo mu očitno priča.

Razumevanje razlogov za to preobrazbo nam namreč lahko pove veliko o trendih in tokovih, ki se dogajajo na globalni ravni ter pri umestitvi Slovenije vanje. Bistveno vprašanje, na katerega potrebujemo odgovor, da bi globalno in lokalno dogajanje razumeli, pa je, kdo se v bistvu spreminja - sta to slovenska levica in desnica, so to mednarodni akterji, ali se spreminjajo vsi, torej tako prvi kot drugi.

Šele ob spoznanju tega je na vrsti vprašanje, ali gredo spreminjanja v pozitivno ali negativno smer ter nato iskanje konsenza, v kakšni Sloveniji in svetu prihodnosti si želimo živeti. Na Domovini smo odgovore že začeli iskati v našem projektu Dialogos - o vrednotah prihodnosti, kjer o tem povprašujemo ljudi različnih razmišljanj, nazorov in prepričanj.





Foto: Peter Merše


Priporočamo v ogled: 1. oddaja Dialogos - o vrednotah prihodnosti: dr. Nataša Pirc Musar in dr. Žiga Turk o tem kaj je bolj nevarno: svoboda govora ali cenzura
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike