Med 1000 najboljših svetovnih univerz dve slovenski, a zelo nizko

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriške zasebne univerze MIT, Stanford in Harvard so po 2020 QS World University Rankings tri najboljše univerze na svetu.

Evropa ima med deset najboljših štiri univerze in sicer univerzo Oxford (4.), Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo (6.), Univerzaov Cambridgeu (7.), UCL (8.), Imperialni kolidž v Londonu (9.) in švicarski EPFL (10.)

Če odštejemo Veliko Britanijo, je najvišje uvrščena univerza v Evropski uniji Univerza za tehnologijo Delft (Nizozemska), šele na 50. mestu.

Najvišje rangirana slovenska univerza, Univerza v Ljubljani, je šele med 591. in 600. mestom med svetovnimi univerzami. Zelo nizko, na 248. mestu, je tudi znotraj evropskih univerz. 

Prvih 12 (klik za povečavo)


Največja in najstarejša slovenska univerza, Univerza v Ljubljani, letos praznuje 100 letnico ustanovitve. Regent Aleksander je 23. julija 1919 podpisal v beograjskem parlamentu sprejeti »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.« S tem je Ljubljana dobila univerzo s štirimi fakultetami: pravno, filozofsko, medicinsko in teološko.

Danes Univerza v Ljubljani s 38.762 študenti in 3.833 profesorji, ki delujejo na 23 fakultetah in treh akademijah, sodi med največje na svetu. Žal pa tudi ne med najkvalitetnejše.

Po kriterijih, ki jih uporablja QS svetovni rejting univerz, je na svetu vsaj 591 univerz, ki svojim študentom zagotavljajo kakovostnejše izobraževanje in katerih znanstveni dosežki so generalno gledano na višjem nivoju od največje slovenske javne univerze.

Kot kaže spodnji graf, se uvrstitev ljubljanske univerze glede na svetovno konkurenco v zadnjih letih popravlja. Najnižje je bila ovrednotena v minulih dveh letih, ko je bila razvrščena med 651. in 700. mestom.

Uvrstitev Univerze v Ljubljani v svetovni konkurenci skozi leta.


QS svetovni rejting univerz rangira 1000 univerz iz 82 različnih držav. Analizira jih po kriterijih raziskovalnega vpliva, akademskih dosežkov, internacionalizacije, razmerju med študenti in profesorji, zaposlitvenem statusu diplomantov in učnem procesu


Drugih 13 - klik za povečavo


Glede na programe na ljubljanski univerzi so v svetovnem merilu najvišje področja fizike in astronomije (med 201 in 250) najnižje pa umetnostne in humanistične vede ter družbene vede in management (med 401-450).

Druge slovenske univerze so uvrščene še nižje od ljubljanske. Univerza v Mariboru med 751. in 800. mestom, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici pa nista med 1000 najboljših univerz na svetu.

V svetovni špici ameriške in britanske univerze


Na lestvici sicer najvišje kotirajo ameriške in britanske univerze, dve med desetimi pa ima tudi Švica. Med deset je sicer pet zasebnih in pet javnih univerz - slednje prispeva Velika Britanija. Prve tri so ameriške zasebne univerze.

Prva Francoska univerza, pariška  PSL, je na 53. mestu, prva nemška, Tehnična univerza v Münchnu pa na 55. mestu.

S slovenskim narodom zgodovinsko povezani Univerzi na Dunaju in Gradcu sta na 154., oziroma na 541.-551. mestu. Najboljša madžarska univerza, Univerza v Szegedu,501. do 510. mestu, italijanska Politecnico de Milano je 149., Univerza v Zagrebu med 751. in 800. mestom, Univerza v Beogradu pa med 801. in 1000. mestom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30