Matura 2019: kako uspešno so jo opravili dijaki državnih in katoliških gimnazij
POSLUŠAJ ČLANEK
Za gimnazijce, ki so v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je danes napočil trenutek resnice. Od jutra so se prek spleta že lahko seznanili s svojimi rezultati, na večini šol je dopoldne potekala podelitev maturitetnih spričeval.
Za nekatere so bili rezultati vir izjemnega zadovoljstva, 236 dijakov je na maturi doseglo izjemen uspeh in zbralo 30 ali več točk, osem med njimi celo vse možne točke. Za druge je matura vir razočaranja. Okrog 10 % dijakov mature ni opravilo.
V prispevku se bomo posvetili uspehu, ki so ga na maturi dosegle katoliške gimnazije in nekatere najboljše državne gimnazije. Rezultati so nedvoumni, 3 katoliške gimnazije po rezultatih ostajajo na ravni najboljših gimnazij v državi, četrta za njimi zaostaja.
Seveda pa spodaj navedeni rezultati ne povedo vsega o kakovosti posameznih šol. Tam je preprosto preveč dejavnikov, da bi jih lahko zajeli zgolj z maturitetnimi rezultati.
Splošno maturo je v spomladanskem roku opravljalo 6.183 kandidatov. Uspeh na letošnji maturi je bil 93,3 % in je nekoliko boljši kot lani (88 %). Zlatih maturantov je bilo letos 236 (lani 271 in predlani 282), 137 deklet in 99 fantov. Vse točke je doseglo 8 dijakov, 5 deklet in trije fantje. Lani je bilo takšnih dijakov 10 in predlani 20).
Povprečno število točk je bilo 20,17, kar je približno desetinko točke več kot lani (20,06). Nadaljuje se torej trend naraščanja števila točk na maturi, pri čemer tega seveda ne moremo neposredno primerjati, točke so lahko namreč merilo uspešnosti le med posamezno generacijo.
Na slovenskih katoliških gimnazijah so z rezultati mature zadovoljni, njihovi rezultati so namreč, z eno izjemo, visoko nadpovprečni.
V preteklosti so najnižji uspeh med katoliškimi gimnazijami beležili na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Tu so letos z maturo bistveno bolj zadovoljni. Uspešno jo je opravilo 45 od 50 dijakov (90 %), ki so povprečno zbrali 16,7 točke. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi na maturi zbral več kot 30 točk.
Kljub temu so z rezultati dokaj zadovoljni, saj je napredek v primerjavi z lanskim letom velik. Uspešnost se je dvignila za osem odstotnih točk, povprečno število točk pa za dve točki.
Na Gimnaziji Želimlje so bili dijaki 100 % uspešni in v povprečju zbrali 23,43 točke (lani 22,88). Štirje dijaki pa so zbrali trideset ali več točk in postali zlati maturanti.
Na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je splošno maturo opravljalo 148 dijakov. Uspešni so bili vsi. V povprečju so zbrali 23,81 točke (lani 22,07). Pohvalijo pa se lahko tudi z velikim številom zlatih maturantov, in sicer jih je med njimi kar 25.
100 % uspešni so bili tudi dijaki Škofijske gimnazije Vipava. Maturo je tako uspešno opravilo 61 njenih dijakov, pri čemer so v povprečju zbrali 21,57 točke, kar je manj kot lani (22,4). Tudi letos se lahko pet njihovih dijakov se lahko pohvali z nazivom zlati maturant, ena dijakinja pa je zbrala vse možne točke.
Kako pa so bili na maturi uspešni dijaki nekaterih najboljših državnih gimnazij?
Na Gimnaziji Bežigrad je maturo uspešno opravilo vseh njihovih 230 dijakov, pri čemer so ti v povprečju zbrali 24,17 točke (splošni oddelek). 25 njihovih dijakov pa se lahko pohvali tudi z nazivom zlati maturant.
Na Gimnaziji Poljane je bilo na maturi uspešnih 99 % dijakov. V povprečju so zbrali 22,01 točke, 6 od njih pa se lahko pohvali z nazivom zlati maturant.
Na I. gimnaziji v Celju je na vseh oddelkih splošno maturo opravljalo 191 kandidatov. Uspešnih je bilo 186 oziroma 97,4 % dijakov. Med temi je bilo 123 dijakov splošne gimnazije (povprečno število točk 22,32), 15 dijakov klasične gimnazije (22,53), 45 športnikov (18,88) in 8 glasbenikov (19,75). Štirinajst dijakov se lahko pohvali z nazivom zlati maturant.
Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je splošno maturo opravilo 91 od 92 dijakov (98,9%). Njihovo povprečno število točk je bilo 21,12 trije med njimi pa so postali zlati maturanti.
Za nekatere so bili rezultati vir izjemnega zadovoljstva, 236 dijakov je na maturi doseglo izjemen uspeh in zbralo 30 ali več točk, osem med njimi celo vse možne točke. Za druge je matura vir razočaranja. Okrog 10 % dijakov mature ni opravilo.
V prispevku se bomo posvetili uspehu, ki so ga na maturi dosegle katoliške gimnazije in nekatere najboljše državne gimnazije. Rezultati so nedvoumni, 3 katoliške gimnazije po rezultatih ostajajo na ravni najboljših gimnazij v državi, četrta za njimi zaostaja.
Seveda pa spodaj navedeni rezultati ne povedo vsega o kakovosti posameznih šol. Tam je preprosto preveč dejavnikov, da bi jih lahko zajeli zgolj z maturitetnimi rezultati.
Matura v Sloveniji
Splošno maturo je v spomladanskem roku opravljalo 6.183 kandidatov. Uspeh na letošnji maturi je bil 93,3 % in je nekoliko boljši kot lani (88 %). Zlatih maturantov je bilo letos 236 (lani 271 in predlani 282), 137 deklet in 99 fantov. Vse točke je doseglo 8 dijakov, 5 deklet in trije fantje. Lani je bilo takšnih dijakov 10 in predlani 20).
Povprečno število točk je bilo 20,17, kar je približno desetinko točke več kot lani (20,06). Nadaljuje se torej trend naraščanja števila točk na maturi, pri čemer tega seveda ne moremo neposredno primerjati, točke so lahko namreč merilo uspešnosti le med posamezno generacijo.
Katoliške gimnazije uspešne
Na slovenskih katoliških gimnazijah so z rezultati mature zadovoljni, njihovi rezultati so namreč, z eno izjemo, visoko nadpovprečni.
V preteklosti so najnižji uspeh med katoliškimi gimnazijami beležili na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Tu so letos z maturo bistveno bolj zadovoljni. Uspešno jo je opravilo 45 od 50 dijakov (90 %), ki so povprečno zbrali 16,7 točke. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi na maturi zbral več kot 30 točk.
Kljub temu so z rezultati dokaj zadovoljni, saj je napredek v primerjavi z lanskim letom velik. Uspešnost se je dvignila za osem odstotnih točk, povprečno število točk pa za dve točki.
Na Gimnaziji Želimlje so bili dijaki 100 % uspešni in v povprečju zbrali 23,43 točke (lani 22,88). Štirje dijaki pa so zbrali trideset ali več točk in postali zlati maturanti.
Na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je splošno maturo opravljalo 148 dijakov. Uspešni so bili vsi. V povprečju so zbrali 23,81 točke (lani 22,07). Pohvalijo pa se lahko tudi z velikim številom zlatih maturantov, in sicer jih je med njimi kar 25.
100 % uspešni so bili tudi dijaki Škofijske gimnazije Vipava. Maturo je tako uspešno opravilo 61 njenih dijakov, pri čemer so v povprečju zbrali 21,57 točke, kar je manj kot lani (22,4). Tudi letos se lahko pet njihovih dijakov se lahko pohvali z nazivom zlati maturant, ena dijakinja pa je zbrala vse možne točke.
Škofijske gimnazije v primerjavi z najboljšimi
Kako pa so bili na maturi uspešni dijaki nekaterih najboljših državnih gimnazij?
Na Gimnaziji Bežigrad je maturo uspešno opravilo vseh njihovih 230 dijakov, pri čemer so ti v povprečju zbrali 24,17 točke (splošni oddelek). 25 njihovih dijakov pa se lahko pohvali tudi z nazivom zlati maturant.
Na Gimnaziji Poljane je bilo na maturi uspešnih 99 % dijakov. V povprečju so zbrali 22,01 točke, 6 od njih pa se lahko pohvali z nazivom zlati maturant.
Na I. gimnaziji v Celju je na vseh oddelkih splošno maturo opravljalo 191 kandidatov. Uspešnih je bilo 186 oziroma 97,4 % dijakov. Med temi je bilo 123 dijakov splošne gimnazije (povprečno število točk 22,32), 15 dijakov klasične gimnazije (22,53), 45 športnikov (18,88) in 8 glasbenikov (19,75). Štirinajst dijakov se lahko pohvali z nazivom zlati maturant.
Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je splošno maturo opravilo 91 od 92 dijakov (98,9%). Njihovo povprečno število točk je bilo 21,12 trije med njimi pa so postali zlati maturanti.
Preberite še:
Barbara Rotovnik, šolana v Belgiji: Neverjetno se mi zdi, da povprečni Slovenec ne razume, kako bistvenega pomena je, da imaš pri šolah možnost izbire
Barbara Rotovnik, šolana v Belgiji: Neverjetno se mi zdi, da povprečni Slovenec ne razume, kako bistvenega pomena je, da imaš pri šolah možnost izbire
V obraz ideološkim jurišnikom slavospevov javnemu šolstvu: skupni delež uspešnih na letošnji splošni maturi je 90,3 odstotka. Povprečje na štirih katoliških gimnazijah je 98,5 odstotka (na treh od teh so bili 100-odstotni). Tudi zaradi te kvalitete potrebujemo zasebne šole!
— Nenad Glücks (@NenadGlucks) July 11, 2019
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
APMMB2
Slovenija nujno potrebuj elito.
Hvalisanje, da imamo enega najboljših učnih sistemov na svetu in so rezultati učni zavidanja vredni, je neumestno.
Če vzamemo državni zbor za primer izbora slovesnkih izobražencev, se lahko zgrozimo.
Vsaj 20% poslank in poslancev je krvavo rdečih. Potem je večina rdečih in le tu in tam splava kakšen iz redeče mlajkuže in je normalen.
Podobno stanje dobimao, če analiziramo slovenske maturante. Ni važno , ali so povprečni, ali so zlati in celo diamantni.
Slovenski šolski sistem je prestrljen z ideologijo.
Kaplja v moreje pa so dijaki katoliških gimanazij.
Pohvalno je, da imajo boljši uspeh kot maturanti ostalih šol po Sloveniji. Kljub temu pa ti nikakor ne morejo biti porok, da se bo v Sloveniji kaj bistveno spremenilo.
Ko smo ob osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije pričakovali, da bomo postali del Evrope, so bila pričakovanja nerealna.
Uvedba političnih strank, svobodne volitve, dovoljena privatna lastnina podjetij, odprava cenzure in še aj, je sicer stanje nekoliko izboljšalo, ostala pa je velika cokla; šolsli sistem.
Ta se praktično n spremenil in je krepko v rokah najtrših ideoloških nasilnikov, ki ne dopustijo demokratizacije in vztrajajo na marksističnem boljševizmu.
Humanizem je esenca inelekta naroda. Ta je v Sloveniji v glavnem marksističen. Prav parlament v Sloveniji pa kaže, da smo še vedno globoko v samoupravnem socializmu in krepko korakamo nazaj v čase komunizma.
Popolnoma bolano zdravstvo želimo ozdraviti z marksizmom. Vedno več je teženj po ponovni nacionalizacii gospodarstva, ideološki boji za komunistično šolstvo kažejo na norost komunistične oblasti v Sloveniji.
Od DEMOSovih časov je Slovenija naredila krepak korak nazaj v socializm in je sedaj prav gotovo v položaju, da lahko postane evrospka Venezuela.
Žal k tako klavrnemu stanju uspehi katoliških gimnazij v Sloveniji ne bodo kaj bistvenega doprinesli.
Kljub temu pa je potrebno povaliti katoliške gimnazije, ki krepko plujejo proti vetru in dajejo upanje, da bo nekoč bolje.
mozina
V članku bi si svoje mesto zaslužila tudi Gimnazija Vič: poleg 100% uspešnosti na maturi in več kot 20 zlatih maturantov, ima kar 3 diamantne maturante!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.