“Predsednik Evropske komisije je izbral relativno udobno pot, ki pa je obenem tudi najtežja. Zanj je bistveno lažja, kot da bi naštel tisto, kar sam misli, da bi se moralo zgoditi, in nemara pogorel na vsej črti,” komentira Matjaž Trošt izbiro Junckerja enega izmed petih scenarijev, ki jih je sestavila Evropska komisija.
Lastništvo Unije in odgovornost za njeno prihodnost je namreč Juncker preložil na vlade, na vas, volivce ter dal vedeti, da evropska birokracija ne more biti izgovor za vsiljevanje, za diktat.
Tisti, ki so od Junckerja želeli slišati, kakšna naj bo prihodnja Evropska unija, so bili razočarani, pravi Trošt, ker ponujenega niso vzeli kot izziv, temveč so pričakovali rešitev, vizijo. “Nad temi, torej razočaranimi, bi morda zaradi pomanjkanja lastnih ambicij ali idej lahko bili razočarani,” dodaja, “Najboljše, najbolj evropske ideje, so plod razprav in kompromisnega upoštevanja interesov vseh. Juncker je storil prav, da ni storil nič.”
Juncker članicam namenja težko pot, ki pa obenem ob morebitnem uspehu ponuja največ občutij zadovoljstva. Pot kompromisov in razprave ter iskanja enakopravnih rešitev, zaključuje Trošt.
Celoten komentar si lahko preberete na MMC RTVSLO.
