Matjaž Han: Zaboli me, da ljudje iz ozadja Socialne demokracije niso videli kot stranke, ki bi lahko povezala levo sredino (2. del)

O aktualni politični situaciji, perečih temah in viziji Slovenije smo se pogovarjali z vodjo poslancev Socialnih demokratov, dolgoletnim poslancem in nekdanjim županom Radeč Matjažem Hanom.

V prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo spregovorili o dialogu in sodelovanju v politiki, parlamentarnem diskurzu in nivoju govora politikov, epidemiji in z njo povezanih ukrepih, stanju demokracije in koaliciji KUL ter njeni prihodnosti.

V drugem delu smo spregovorili o stanju v stranki Socialnih demokratov in njihovem vodstvu, viziji Slovenije, staranju prebivalstva, terenskem delu, političnem zakulisju in medijih ter, seveda, mračnjakih.

Za pridobitev glasov, potrebnih za vodenje vlade je treba nagovoriti sredinske volivce. To je odlično uspelo Borutu Pahorju? Verjamete, da lahko to doseže tudi Tanja Fajon?

Kar bomo naredili do volitev, za zdaj še ne bomo popolnoma razkrili. Zavedam pa se, da brez sredinskih volivcev, ki v zadnjih 20 letih prinesejo zmagovalca, ne bo šlo. Jaz v stranki veljam za bolj levo-sredinskega. Ne toliko po vrednotah ampak bolj v smislu biti iskren in povedati realno, kako se svet vrti. Pri skrajno levih in skrajno desnih idejah je preveč navijaštva. Verjamem, da bomo lahko z dobro kampanjo in dobrim vsebinskim programom nagovorili tudi ta, levosredinski del.

Največja stranka se je temu sredinskemu delu v zadnjem času nekoliko odpovedala, ker je šla proti desni. To sprejemam, to je premislek njihove stranke. Zdi se mi pa verjetno, da se bo na sredini gnetlo veliko strank, poleg nas tudi Nova Slovenija in liberalne stranke.

Kaj so ključni poudarki tega programa, ki ga omenjate?

Vem, da vsi pričakujejo, da bom rekel: zeleno, digitalno in tako naprej. Ampak se bom tukaj ustavil. Situacija, v kateri smo se znašli, je nekaj povsem novega. Države sveta in Evrope so v hudih finančnih težavah. Na tem področju se bomo morali usesti, ugotoviti, v kakšni finančni situaciji smo in predvideti, kaj bo naredila Evropa v naslednjih letih.

Za razliko od leta 2008 je tokrat Evropa reagirala relativno dobro, ko je državam omogočila, da so z zadolževanjem reševale svoje probleme. Vprašanje pa je, kaj bo Evropa naredila čez 3, 5, 10 let, da ne bo pahnila držav v finančne krize. Na podlagi teh ocen bo treba narediti pameten volilni program, ki bo realen. Ljudje z besedo zeleno in digitalno ne bodo mogli preživeti svojih družin.

Po ocenah nekaterih političnih analitikov se je vaša stranka ali pa vsaj velik del vidnejših članov premaknil proti levi in ne proti sredini. Kje je ključna razlika med vami in stranko Levica in zakaj bi volivec, ki se odloča med vami in njimi izbral vašo stranko?

Razlog, zakaj se nekatere naše poteze označuje za bolj radikalno leve je ta, da smo odgovarjali na vse negativne zgodbe, ki so prihajale z desnega pola. Ker smo se dnevno pogovarjali o tem, kaj je antijanša in kaj to ni. Kaj si o teh zgodbah mislim, ne bo tukaj razlagal, ker to ljudem ne pomaga.

Levica je prinesla neko svežino in duha, ki so ga nekatere stranke malo zanemarile. Problem pa je pri prevzemanju odgovornosti. Ko enkrat prevzameš odgovornost in začneš reševati probleme, narediš tudi kakšno napako. Socialni demokrati smo skozi trideset let naredili kar nekaj teh napak, Levica pa jih še ni naredila, ker še ni prevzela izvršilne veje oblasti. To oceno bomo lahko podali čez nekaj let, ko bomo videli, če bo Levica šla kdaj v vlado ali ne. Takrat bo lažje govoriti o tem. Ko govoriš ljudem v gostilni ali na shodu, lahko obljubiš vse, realizacija teh obljub je pa dosti težja.

Prebivalstvo Slovenije se stara. Imamo eno najbolj starajočih družb na svetu. Katere so ključne rešitve za ta problem po vašem mnenju? Družini naklonjena politika s pozitivnejšim odnosom do življenja ali uvoz migrantske delovne sile?

Celotna Evropa je starajoča družba, ampak sam ne vidim ničesar slabega, če dlje časa živimo. Problem je, kako živijo ti starejši. Ali živijo sami v bedi ali živijo relativno kvalitetno življenje. Tej starejši družbi se bomo morali vsi skupaj prilagoditi, da bomo njihove izkušnje in znanje izkoriščali, da nam ne bodo starejši v napoto.

Glede migrantov pa moram iskreno povedati, da ko vidiš v kako slabih razmerah nekateri ljudje živijo v tem grdem svetu, kaj so jim naredile vojne in beda, sem razočaran, kako ravnamo s temi migranti. Treba je ločiti med tistimi, ki res samo bežijo in si želijo imeti neko normalno življenje in tistimi, ki izkoriščajo ekonomski potencial Evrope.

Težko je sicer ločiti, ampak ne bi delal vzporednic med njimi. Na ta migrantski val bo moral svet odgovoriti kot celota. Sicer utegne priti do hujših težav, ki si jih ne želimo.

Ljudje z besedo zeleno in digitalno ne bodo mogli preživeti svojih družin.

Če smo konkretni. Rodnost Slovenije je 1,5, za ohranjanje prebivalstva je potrebna 2,1 ali 2,2 otroka na žensko. Ta manjko se bo v prihodnjih letih poznal kot zmanjšanje števila prebivalstva. Bi se morala Slovenija truditi za višjo rodnost, ali lahko to nadomešča s priseljenci, ali v zmanjšanju števila prebivalcev ne vidite problema?

Ne bi si želel, da se zmanjša število prebivalcev. Glede družine je tako, da vsak gleda na to, da družini omogoča normalno življenje. Sam sem si želel tri otroke, imam samo dva, ki sta hvala Bogu zdrava. Za rojstvo tretjega se z ženo nisva odločila. Ne zaradi pomanjkanja, ampak zaradi problemov pri rojstvu prvih dveh.

Nekateri se za to ne odločijo, ker imajo stanovanjski problem, ker nimajo služb ali iz podobnih razlogov. Je pa tako, da smo se malo razvadili. V času mojih starih staršev je bilo normalno, da je bilo doma tudi po 10 otrok. Ko sem hodil v osnovno šolo, je bilo normalno, da je bilo v razredu 28, tudi 32 otrok.

Sam bi želel vzpodbujati ljudi, da se lahko odločijo za večje družine, absolutno pa tudi pomagal tistim, ki prihajajo z drugega dela sveta, da s svojim znanjem in pogledom dopolnijo tisto, kar v Sloveniji manjka.

V intervjuju za Domovino je župan Ilirske Bistrice, ki je do nedavnega pripadal vaši stranki, povedal "če ljudje po toliko letih zapustijo stranko, bi moral to biti jasen signal, da nekaj resnično ni v redu." Nanašal se je na izstop ilirsko-bistrišekga lokalnega odbora. So se v stranki prižgali alarmi? Kako v vodstvu stranke razumete ta signal?

Gospod Rojc je župan občine, ki ima svoje specifične težave. Zato se mi tudi ne zdi prav,  da s pogledom iz Ljubljane dajemo hitre ocene o problemih, ki jih Ljubljana ali druga območja nimajo. Seveda pa se mora vsak znati ustaviti, da ne komunicira z besedami, ki niso primerne. Noben župan, noben politik in noben posameznik si ne more privoščiti takšne komunikacije. Mislim, da je gospod Rojc tukaj naredil korak predaleč.

Odločitev nadzornega odbora glede njegove izključitve gledam kot vrsto demokracije v stranki. Ima pa vsaka stranka iste probleme. Samo da je bila naša zaradi tega 14 dni na televiziji. Lahko vam zdaj naštejem 10 ljudi, ki so jih druge stranke izključila, pa se ni nihče ob to obregal.

Mi smo s tem želeli pokazati, da želimo biti tudi pri komuniciranju zmerni. Moramo pa biti vsi. Take napake se ne smejo dogajati niti pri poslancih, niti pri županih in drugih vidnih članih. S konkretnimi dejanji moramo pokazati, da želimo biti drugačni.

Pa je stranka glede tega res konsistentna? So bili tudi drugi podobni ekscesi, recimo Mladega foruma, podobno sankcionirani?

Če ne bomo mladim v politiki pustili malo svobode in revolucionarnega duha in jih bomo že na začetku politične svobode omejevali pri njihovem delovanju, potem ti ljudje ne bodo šli v politiko. Mi pa potrebujemo mlade v politiki. Tukaj mislim, da jim moramo pustiti malo svobode, tudi če se z njimi ne strinjamo. Stranke moramo podmladkom revolucionarni, provokativni duh pustiti.

Vsi smo bili enkrat mladi in smo takrat počeli kakšne stvari, s katerimi se danes ne poistovetimo več. Tako ne bi enačil vseh izjav mladih z izjavami izkušenih politikov.

Gospod Rojc je bil izključen, ampak mnogi, recimo njegov odbor, pa tudi župan Radelj ob Dravi pa so izstopili sami. Je to signal, da ima stranka težave s poslušanjem potreb terena?

Vsak izstop iz stranke mora za stranko prižgati nek alarm. Kajti izstop pomeni, da je nekdo nezadovoljen z delom in vodstvom stranke. Treba pa se je vprašati, zakaj je nekdo izstopil. Nekateri izstopijo, ker niso dobili neke funkcije. Ko stranka raste, v stranko pridejo tudi ljudje, ki imajo osebne ambicije. Ko teh osebnih ambicij ne dosežejo, izstopijo.

Kakšen alarm so torej sprožili omenjeni izstopi? Je šlo za osebne ambicije?

Mi smo šli z Rojcem na nadzorni odbor. Ko nekoga izključiš, se lahko pojavi med nekaterimi drugimi člani občutek, da niso zaželeni. To je velika odgovornost za stranko, ampak to potezo je včasih treba narediti. Nočem kazati s prstom na druge stranke, ampak v vseh velikih strankah se to dogaja.

Vprašati se je treba tudi, koliko ljudi pa je v tem obdobju v našo stranko vstopilo.

Prihajate iz Radeč, kjer Socialni demokrati tradicionalno dobijo najboljši rezultat v Sloveniji, tudi blizu 50 %. Kaj lokalno delate drugače, da ste tam tako uspešni?

Ekipa je zelo dobra. Nismo obremenjeni s politiko, smo pa opredeljeni. V tako majhnem kraju je treba znati sodelovati z vsemi deležniki v kraju, od župnika, do vseh ljudi, ki živijo v kraju. Temu primerno se tudi obnašamo. Vedno tudi odkrito povemo, kaj smo naredili in česa nismo mogli narediti, kajti ta iskrenost se potem odraža na zaupanju prebivalcev Radeč. Temu sledimo.

Mislim tudi, da so Radečani včasih bolj zadovoljni z nami kot posamezniki kot pa s samo stranko, ker ima vsaka stranka tudi svoje težave.

Tanji Fajon očitajo, da je zaradi dolgoletnega dela in življenja v bruseljskem mehurčku odtujena od resničnih problemov in težav ljudi v lokalnem okolju. Kako komentirate ta opažanja?

Ne morem se strinjati s tem. Tanja Fajon je postala predsednica stranke v času epidemije. V zadnjem letu sem jo res dobro spoznal in lahko rečem, da je ena najbolj delovnih ljudi kar jih poznam. Če bi bilo možno potovati po Sloveniji in obiskovati lokalne odbore in prireditve, bi se je, malo za šalo, celo naveličali, ker bi bila na vseh koncih države. Epidemija nam žal trenutno onemogoča ta stik z ljudmi.

Glede bruseljskega mehurčka bi pa rekel, da je včasih pogled od zunaj lahko zelo koristen pri ugotavljanju kaj je treba narediti v Sloveniji. Ko bomo pa lahko šli po terenu in prisluhnili ljudem, bodo rezultati tudi drugačni.

Pa je ona tista, ki ima glavno besedo v stranki? Pred dnevi smo bili priča incidentu, ko na vašo tiskovno konferenco ni mogel priti snemalec ene izmed televizij. Uradni profil stranke in predsednica Fajonova sta v javnost objavila dokaj diametralna stališča. Je Tanja Fajon tudi de facto še vedno vodja stranke, ali glavne poteze že vlečejo drugi?

Naša stranka je velika in imamo tudi drugačen sistem volitev nekaterih funkcionarjev stranke. Generalni sekretar je pri nas izvoljena funkcija za razliko od mnogih drugih strank, kjer je to imenovana funkcija. Ali je to prednost ali slabost ne vem, je pa pokazatelj velike demokracije v stranki.

Glede omenjenega primera absolutno stojim na strani Tanje Fajon. Tanja Fajon za to potezo ni vedela in mislim da je prav, da se je opravičila. Če bi se še kdo drug v tej državi znal kdaj opravičiti, bi bilo življenje v njej bistveno boljše. Tanja Fajon je številka 1 v stranki, dopušča pa del demokracije in različnost pogledov. Ko je treba sprejeti odločitve, je Tanja tista, ki ima zadnjo besedo.

Večkrat slišimo o vplivu zakulisnih omrežij na politiko. Kako kot politik z dolgo kilometrino gledate na ta zakulisja? Kakšne izkušnje imate z njimi?

Od leta 2008 oz. 2011 se na levi sredini pojavljajo nove in nove stranke. Te nove stranke so imele neka ozadja. Nekaj teh oseb se je pokazalo, druge ne. Zaboli pa me, da ti ljudje iz ozadja Socialne demokracije niso videli kot neke stranke, ki bi lahko povezala levo sredino. Pod socialno demokracijo bi se lahko vse te vrednote in pogledi razvijali. Verjamem, da bo v naslednjem letu tako.

Kdo so trenutno najvplivnejši igralci v zaledju slovenske politično-kapitalske scene?

Kapitalska scena se menja. Enkrat so levi, drugič desni igralci. Želel pa bi si, da se tisti, ki vlečejo poteze iz ozadja, kdaj tudi pokažejo z obrazi, imeni in priimki. V življenju politična izkaznica ne sme biti niti težava niti prednost pri tem, da prideš do nekega položaja. Moraš biti dober na svojem področju, zagovarjanje vrednot neke politične stranke pa ni nič slabega.

Želel bi si, da se tisti, ki vlečejo poteze iz ozadja, kdaj tudi pokažejo z obrazi, imeni in priimki

Kakšen pa je vaš pogled na medijsko krajino? So mediji v Sloveniji neodvisni, samostojni, lahko svobodno pišejo?

Kolikor vidim, lahko svobodno pišejo vsi. Znano je, da so mediji četrta veja oblasti in da morajo nastavljati ogledalo politiki in družbi na sploh. Imamo zakon o medijih, prek katerega lahko tudi politiki dokažemo svoj prav, v kolikor se o nas zapiše kaj neresničnega. Več kot to pa ne bi komentiral. Mene so obravnavali že tako levi kot desni mediji. V tem nisem videl nič slabega, sem bil pa včasih žalosten in razočaran, ker so o meni pisali neresnice. Sem se pa odločil, da se z mediji nikoli ne bom prerekal in v tej poslanski skupini je dobrodošel vsak medij, ki ima vsaj malo iskrenih namenov, da nas kaj vpraša oz. izve od nas nekaj več.

Tudi, ko ste me vi prosili za intervju, nisem pomišljal in sem ga takoj sprejel, pa vem, da niste najbolj levi medij. Ampak se s tem, a je medij lev ali desen, sploh ne ukvarjam. Politika mora odgovarjati vsem medijem.

Je glede na to potem razprava o medijih, ki smo ji ta teden priča v Evropskem parlamentu, upravičena?

Vprašanje je, zakaj je prišlo do te razprave. Vladno pisanje pisem o tej zadevi ne pripomore k temu, da ne bi bili opaženi. Ustavitev financiranja STA, ker bi nekdo rad svojega človeka postavil na čelo STA, tudi ne pomaga, da bi nas Evropa videla kot državo, ki nima težav na tem področju.

Zdi se mi škoda, da je do tega prišlo. Nismo pa Socialni demokrati krivi za to.

Vaš poslanec Marko Koprivc je o našem izdajatelju, Zavodu Iskreni, nedavno govoril o »mračnjakih, ki se gredo lov na čarovnice«. Bi se strinjali z njegovo oceno? Ste v pogovoru z nami začutili kaj tega mračnjaškega duha?

Tudi sam se z nekaterimi pogledi Zavoda Iskreni absolutno ne strinjam. Vsak posameznik pa mora pri obrazložitvi svojih stališč sam nositi težo svojih besed in naši poslanci so samostojne in zrele osebnosti. Sam sicer takšnih besed ne bi izrekel in to sem kolegu Koprivcu, ki ga cenim, tudi povedal.