110 mam ob materinskem dnevu o izzivih vzgoje, dilemi kariera/otroci, odnosu države do materinstva …

Uredništvo
3

Vas je kdaj zanimalo, kaj je mamam danes največji izziv pri vzgoji in ali kdaj fizično kaznujejo otroke? Se sprašujete, kaj bi mami podarili za materinski dan? V nadaljevanju vam predstavljamo odgovore slovenskih mam.

Danes, 25. marca, namreč praznujemo materinski dan. Po krščanskem izročilu naj bi na ta dan nadangel Gabrijel Mariji oznanil, da bo spočela sina.

V počastitev tega praznika smo slovenskim mamam zastavili nekaj vprašanj o vzgoji otrok, položaju materinstva v Sloveniji in izzivih s katerimi se soočajo pri svojem poslanstvu.

Kdo so mame, ki so odgovarjale na naša vprašanja?

Mame, ki so sodelovale v naši anketi, so pretežno članice mailing liste Mama sem, pa tudi druge, ki so zasledile naše vabilo na Facebooku.

Na naša vprašanja je odgovarjalo 107 mam, trem starejšim mamam pa smo postavili zgolj tri odprta vprašanja.

Povprečna starost mame ob rojstvu prvega otroka je v Sloveniji skoraj 30 let. Mame, ki smo jih za mnenje spraševali na Domovini, so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju mlajše. Prav tako imajo naše anketiranke nadpovprečno število otrok.

Zaradi teh dveh parametrov izstopajo iz slovenskega povprečja, a so njihovi odgovori zato še toliko bolj zanimivi.

Čeprav so se za materinstvo odločale zgodaj, prej kot povprečna Slovenka in imajo več otrok, so visoko izobražene. 90 % anketirank ima namreč VI. ali višjo stopnjo izobrazbe.

Kako se odločajo za otroke

Mame so večinsko povedale, da je največjo vlogo pri odločitvi za število otrok igrala svobodna želja po družini.

So pa mame, ki imajo enega otroka, večkrat kot razlog za število otrok navajale materialne razmere, stanovanjsko vprašanje in kariero od mam, ki imajo pet otrok ali več. Te se v 37 % s partnerjem glede števila otrok niso omejevale, kot razlog za število otrok pa niso navajale materialnega stanja, stanovanjskega vprašanja in kariere.

Mame, ki smo jih anketirali, so svojemu materinstvu zelo predane. Več kot tri četrtine vprašanih ni želje po otrocih in družini postavljalo pred kariero.

Največ takšnih, ki jim je v mlajših letih vendarle bila prva kariera, je v skupini mam z 1 otrokom (28 %). Najmanj, zgolj ena, pa v skupini s 5 otroki ali več.

Obenem so mame, še posebej tiste, ki živijo v večjih mestih, kot drugi razlog navajale, da se bodo karieri še lahko posvetile potem, ko bodo otroci večji.

Največji vzgojni izziv: postavljanje meja, doslednost, vrednote in usklajevanje

Na vprašanje, kaj pri vzgoji staršem predstavlja največji izziv, so mame izpostavile predvsem doslednost, vzgojo za vrednote ter zahtevnost postavljanja meja. Pomembno se jim zdi tudi ohranjanje mirnih živcev.

Predvsem se jim to zdi težko, ko same niso spočite in je tempo življenja prehiter. Vedno večji izziv pri vzgajanju je tudi uporaba sodobnih tehnologij.

Večja kot je družina, prej jih otrok dobi po riti

Kolikokrat pa slovenske mame za kaznovanje otrok uporabijo fizično kazen? Mam, ki otrok nikoli ne kaznujejo fizično, je 40 %.

Zanimivo je, da fizične kazni nikoli ne uporablja kar 90 % mam zgolj z enim otrokom, medtem ko je med tistimi s 5 ali več otroki takšnih le 12,5 %. Polovica mam, ki ima pet otrok ali več, fizično kazen uporablja tu in tam, 37,5 % pa redko.

Prav tako je fizično kaznovanje otrok bolj prisotno med mamami, ki svoje otroke vzgajajo na vasi. Polovica mam iz mest svojih otrok fizično ne kaznuje, na vasi pa je takšnih manj kot tretjina.

Odnos države do materinstva ne slab, ne dober

Mame smo spraševali tudi, kako ocenjujejo prizadevanja države za zaščito materinstva in ali je družba sploh naklonjena materinstvu, tudi s primerno infrastrukturo za družine z več otroki.

V povprečju so vsa ta prizadevanja označile s srednjo oceno ali malenkost pod njo. So pa bile pri tem mame s pet otroki ali več bolj kritične od tistih z enim otrokom. Mame z več otroki so prizadevanja države in družbe ocenile s povprečno oceno 2,67, mame z enim otrokom pa z oceno 3,27.

V času pred volitvami in v obdobju, ko je povprečna starost prebivalcev vedno višja, smo mame spraševali tudi ali bi se odločile za več otrok, če bi država aktivno spodbujala politiko več rojstev. Večina mam odločitve o številu otrok ne povezuje z demografsko politiko, je pa približno petina takih, ki bi imele več otrok, če bi država to bolj podpirala.

In katera politična opcija ima družinam najbolj prijazen program?
Relativna večina sodelujočih mam je prepričanih, da je to Nova Slovenija. Nekoliko manj jih je izbralo Stranko za otroke in družine, tretje največ pa SDS.
Pomemben odstotek mam ni v nobeni od naštetih strank videl družinam prijaznega programa, prav nobena pa se ni odločila za leve stranke, čeprav smo jih v anketnem vprašanju seveda prav tako navedli.

Vsaka mama ima svojo mamo

Pravijo, da ženska postane mama v trenutku, ko izve, da je noseča. Kako pa se v tem času spremeni odnos med mamo in hčerko, ki ima tudi sama otroke? Le 8 % mam pravi, da se z materinstvom njihov odnos do mame ni nič spremenil. 63 % mam sedaj bolj ceni prizadevanja, ki jih je za vzgojo imela njihova mama, v 14 % pa se je odnos z mamo poslabšal zaradi različnih pogledov na vzgojo.

Z materinstvom mame spoznajo, da je marsikaj, kar se je njim zdelo samoumevno, za njihovo mamo predstavljalo veliko žrtev, vidijo pa tudi, kje je njihova mama delala napake.

Kako na materinstvo gledajo mame z več kilometrine?

Za mnenje smo povprašali tri mame, ki so tudi že izkušene babice. Njihov pogled na materinstvo je manj bombastičen. Ko so one vzgajale svoje otroke, se o vzgojnih stilih, različnih pedagogikah in sočutni vzgoji ni govorilo. Največji izziv jim je bil otroke spraviti do “kruha”. Tudi dilem med karierno/poklicno potjo in materinstvom takrat (še) ni bilo toliko.

Vesele so, ko vidijo, da se sorojenci med seboj dobro razumejo in lepo skrbijo za svoje družine. Z veseljem gledajo na svoje otroke, ki so že sami očetje in mame. Kako pa se je odnos spremenil do njihovih hčerk, od kar so tudi same mame? Ponosne so nanje in jim rade priskočijo na pomoč. Ena od naših sogovornic je povedala, da se velikokrat nasmeje, ko gleda svojo hčerko, ki se pri vzgoji svojih otrok sooča z enakimi izzivi kot jih je doživljala sama ob vzgoji lastne hčerke. Jabolko ne pade daleč od drevesa, pove.

Nekaj pa ostaja skupnega vsem mamam, ne glede na starost, število otrok, izobrazbo in kraj prebivališča. Najlepše darilo je iskrena zahvala in potrditev, da so svoje poslanstvo mame opravile in ga še opravljajo dobro. Če k temu prištejemo še poljub, objem, risbico in kakšno rožico, smo mamam pripravili najlepše darilo.

In ne pozabite, danes je materinski dan. Ste se svoji mami že zahvalili?

Kaj mame najbolj razveseli za materinski dan

“lepo je, če se otroci spomnijo na praznik (voščilo, obisk, družinsko druženje…), ampak nič obvezujočega”
“Naklonjenost, prijaznost in pozornost od otrok in moža”
“Presenečenje, ki ga otroci pripravijo sami.”
“Stavek: rad te imam! Poljub in objem.”
“Rožice s travnika, objem, lasten izdelek, risbica …”
“šopek, objem, kosilo”
“Da smo vsi skupaj kot družina in nekaj skupaj počnemo.”
“Otrok:) nasa četrta je rojena na materinski dan:)”
“Otrokova dobra volja in zavest, da ti še vedno zaupa, čeprav je najstnik”

itd …

3 KOMENTARJI

  1. Eden izmed najvažnejših ženskih “poklicev” je postati mama. Ta poklic ne pozna upokojitve in skrb za otroka se ne neha. Če se znanstvenica upokoji, njeno delovno mesto zasedejo drugi. Mesta mame, pa dejansko ne more prevzeti nihče. Kot izjeme so seveda tu tudi dobre “krušne mame”.

    Seveda, ko se otrok poroči, je mama z delom razbremenjena in uživa s tem, ko prihajajo vnuki.

    Zelo lepo je, če smo koristne tudi kot none. To si ne štejem kot breme, ampak kot hvaležnost Bogu, da imam možnost komu pomagati.

  2. Iskrene čestitke mamam za materinski dan.
    Strinjam se s komentarjem Kraševke: mame se nikoli ne upokojimo. Ko otroci odrastejo in se osamosvojijo, nas še vedno skrbi za njih in še vedno jih spremljamo, prav tako vnuke.
    Mislim, da v Sloveniji le ni vse tako črno: imamo eno leten porodniški dopust, kar je v primerjavi z drugimi državami ugodno. Tudi mamam, ki pustijo delo in se posvetijo vzgoji in varstvu otrok (4 in več), država plačuje prispevke. Morda ni veliko, nekaj pa vseeno je. Včasih ženske niso imele plačanega ne porodniškega dopusta in ne prispevkov.

  3. Zelo zanimiv članek. V bistvu sem presenečen, ker ni več anketirank obkrožilo, da bi se odločile za več otrok, če bi to podpirala država. Ker so to kritike na račun velikih družin, ki jih tudi pri nas večkrat slišimo. Zanimivi so tudi zaključki, da velikim družinam ni potrebno fizično kaznovati otrok, ker niso tako problematični saj prisotnost bratov in sester pozitivno vpliva na njihovo socializacijo. Ob veliki družini seveda prvi sin, hčerka ne moreta postati “sončka” tako da odpade psihični pritisk staršev – ki za edince pogosto sanjarijo neke velike kariere.
    Zanimiva je tudi porazdelitev strankarskih preferenc, kjer je mogoče tudi signal, da bo za družinsko politiko v Sloveniji še veliko potrebno delati, vključiti širše sloje ljudi (ne samo lobistične skupine, ki imajo zaslombo ga. Kopač-Mrakove), in da bo mogoče to enkrat resna tema. Letos še ne, čeprav sem sam pred pol leta bil prepričan drugače.

Dodaj odgovor za Kraševka Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime