Materam v skrbništvo 90 % otrok. So očetje res nezmožni skrbeti za potomce?

POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji se letno poroči več kot 6.000 parov, loči pa 2.000. Ob ločitvi se 20 odstotkov parov dogovori za sporazumno razvezo in stike z otroki. Ostane 80 odstotkov otrok, ki se nato, tako statistika, med starša delijo v razmerju 9:1. V korist mater seveda.

Na poznavalce, strokovnjake in prizadete očete smo naslovili vprašanje, čemu je temu tako in kje vidijo rešitev. 

Zakaj je 90% otrok dodeljenih materam, so slovenski očetje tako slabi?


Po zgornji neuravnoteženi statistiki bi lahko sklepali, da so slovenski očetje očitno res slabi skrbniki svojih potomcev, a v praksi odgovorne službe in sodišča odkrito preferirajo matere.

Kako težko je očetu dobiti skrbništvo nazorno priča spodnji primer.

Dnevnik je leta 2010 pisal o dekletu N. S., ki jo je devetletno mama na silo odpeljala v varno hišo, čeprav je dekle na glas povedalo, da bi rada živela pri očetu. Tega pa je mati obtožila nasilja. Ko je bilo dekle staro 16 let, je mamo ovadila zanemarjanja, psihičnega in fizičnega nasilja. Oče je po več kot dveh letih na sodišču uspel, da so hčer dodelili njemu.

Lažno ga je ovadila nasilja nad otroki, otrok ni videl več let


Po ocenah odvetnika Boštjana Verstovška je lažnih ovadb, da je oče otroka zlorabil, od 95 do 99 odstotkov, njihov namen pa je preprečevanje stikov otrok z očetom. Povedal je, da nekateri odvetniki celo svetujejo svojim strankam, da na ta način uničijo svojega nekdanjega partnerja. Pri tem matere, ki ovadijo očeta, za lažno ovadbo nikoli ne odgovarjajo.

Prave zlorabe je seveda potrebno preprečiti, hkrati pa se je potrebno zavedati, da je tudi lažna ovadba zloraba sodnega sistema, dokazovanje nedolžnosti pa obremenjujoče - fizično, psihično in finančno.

Nepravilnosti v sodnih postopkih pri dodeljevanju starševstva odkril tudi KPK


KPK je leta 2009 odkrila vrsto nepravilnosti v zvezi z ureditvijo izvrševanja roditeljskih in otrokovih pravic, npr. da so izvedli razgovore s samo enim od staršev ali pa so pomanjkljivo izvedli strokovne naloge, kot se je kasneje izkazalo, v prid enega od staršev.

Problem še vedno pereč - ponuja se rešitev


Odprave nepravilnosti, ki jih je leta 2009 ugotovila KPK se ni lotil še nihče. Prej nasprotno, stanje se le še poslabšuje. Nova generacija očetov, ki se sooča z enakimi težavami, se je tokrat združila v društvo DOOR (Društvo za otroke, očetovstvo in resnico), ustanovljenega novembra 2015. Predsednik društva Iztok Ivančič pravi, da se očetje o izkušnjah lažnih ovadb bojijo spregovoriti.

Društvo kot rešitev predlaga pravno urejeno skupno skrbništvo otrok, ki bi se po ločitvi staršev uveljavilo avtomatično brez sodnega postopka - za urejanje je društvo določilo mejo 30 dni. Ob težavah v komunikaciji bi bila staršema nudena terapija, s pomočjo katere bi vzpostavila osnovno komunikacijo. S tem bi lahko preprečili številne lažne ovadbe ter večletno (tako finančno kot psihično uničujoče) pravdanje. Hkrati bi oba starša še naprej obdržala pravice in dolžnosti do otrok. Vlogo očeta je namreč krivično omejiti le na plačevanje preživnine.

Predlog društva se opira na podobno že uveljavljeno prakso drugih držav, kjer je skupno skrbništvo bolj razširjeno ali celo pravilo. V Sloveniji pa se morata s skupnim skrbništvom strinjati oba starša. Po besedah vodje družinskega sodišča Irme Kirin (Polnočni klub) pa "Se matere s tem ne strinjajo rade."

 Dva različna pogleda s spletnih forumov

mama 1: " Meni so na centru lepo povedali, da sem bila celo zelo velikodušna s sporazumom o stikih do otrokovega očeta, pa je čisto vzoren moški. Zanj sem odmerila stike od 1 leta po 3 ure 1x na teden plus en dan po 3 ure vsak drugi vikend. Po 2 letu se stiki podaljšajo čez vikend na cel dan, po 3 letu pa pride na vrsto, da bo hčerka pri njem prespala.

Saj je najprej na veliko težil in štel, koliko ur na teden sem jaz z otrokom, koliko pa samo on, a nisem odstopala ..."

mama 2:
"Žalosti me to, da otroci do svojega 3. leta, tudi če imajo skrbnega očeta, ne morejo biti z njim dlje, kot nekaj ur na teden. Da zamudijo otroci ter očetje toliko lepega in nenadomestljivega zato, ker imamo pač takšno zakonodajo in so očetje napačnega spola.
Žal mi je tistih očetov, ki se jim bivše partnerke na takšen način maščujejo preko svojih otrok, z omejevanjem stikov ...
Malo me sicer moti, da se nam ženskam a priori daje prednost zato ker ste/so/smo (lahko) mame."


KOMENTAR: Veronika Snoj
Diskriminacija očetov? O kvotah pa nič
V sodobni družbi so razhodi med življenjskimi partnerji vse bolj pogosti, kar odpira pereča vprašanja skrbništva nad otroki. Zanimivo je, da ob toliko letih levih vlad na oblasti, ki jim je enakopravnost med spoloma pregovorno tako pomembna, pereče vprašanje skrbništva ostaja tako neenakopravno urejeno. Mar Kopač Mrakova, ki zapravlja čas in davkoplačevalski denar s problemi, ki jih ni, v neuravnoteženosti med spoloma pri vprašanju skrbništva v razmerju 9:1 v vsem času svojega ministrovanja res ni videla nobenega problema?!? Že od daleč se namreč zdi, da gre za pereč sistemski problem diskriminacije očetov, morda celo zlorabe sodnega sistema in nepravilnega delovanja organov, ki bi te stvari morali urejati bolj pošteno do obeh staršev v postopku. Bolj za šalo kot zares, a ministričino opletanje s spolnimi kvotami na področjih, kjer so popolnoma nepotrebne, bi morda v tem primeru rešilo marsikater problem. A za resnične probleme svojega resorja Mrakova seveda, ob vseh nesmiselnih projektih, nima časa. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike