Dr. Matej Avbelj, IUS-INFO: Avtonomnost, neodvisnost in suverenost

Uredništvo
2

V tokratni kolumni se pravnik Matej Avbelj posveti pojavu avtonomnosti in neodvisnosti institucij države. To, da je napisal članek o tem, ne pomeni, da v Sloveniji ni tudi drugih fenomenov, ki bi se jim bilo vredno posvetiti, vendar pa to pogosto ni mogoče.

Zahtev o avtonomnosti in neodvisnosti je po Avbljevem mnenju pri nas polno:

“Avtonomna in neodvisna so pri nas sodišča, pa tudi tožilci. Avtonomna, neodvisna in suverena je tudi nacionalna RTV. Zdaj pa je to postal še Državni zbor, ki je po besedah njegovega predsednika, sicer pravnika, »pokazal, da je suverena demokratična institucija in da je vladi pokazal, kje ji je mesto – na Gregorčičevi, ne tukaj v Ljubljani na Šubičevi.«”

Toda slovenski mediji, z nekritičnim ponavljanjem teh zahtev, pravzaprav kažejo, da teh pojmov ne razumejo. Avtonomija in neodvisnost institucij namreč nista enaka suverenosti. Suvereno je lahko le ljudstvo, pa še to je samoomejeno z ustavo.

Vsa avtonomija in neodvisnost institucijam je tem podeljena po sistemu zavor in ravnovesij, pri tem pa ključno vlogo igra narava njihovega poslanstva. Prav zato je najbolj zaščitena pri sodstvu, vendar pa to ne pomeni, da druge institucije ne smejo kritizirati njegovih odločitev.

Lahko pa se v Sloveniji zmenimo tudi za unikat, po katerem bodo te institucije res tako neodvisne, kot si predstavljajo nekateri. Vendar pa to nikakor ne bo v skladu s preostalimi parlamentarnimi demokracijami.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

2 KOMENTARJI

  1. Pohvale vreden je ta prispevek in POGLED spoštovanega Mateja Avblja!

    Nekateri, čeprav so pravniki, ne razumejo kaj je SUVERENOST in NEODVISNOST.
    Mnogokrat se pokaže, tako pri Tožilcih, kot Sodnikih, da Svobodno tožijo in razsodijo, tudi brez dokazov, ampak bolj po njihovi ŽELJI. To sedaj počenja tudi predsednik DZ – Zorčič.

    Če bi tako ŠOFIRALI, po velemestu, tudi mi ljudje, le po svoji ŽELJI in ne po prometnih ZNAKIH, bi se stvari “hudo zagozdile” in nastal bi popolni kaos in zaustavitev prometa..

    Tako se godi tidi danes, ki nekateri žugajo, da nočejo ukazovanja, ampak da bodo SVOBODNO počeli le to, kar jim je po volji. In ta svoboda, zgleda, da nas bo pripelljala v KAOS.

  2. Dr. Matej piše: Ti bodo (p)ostali samo še davkoplačevalci za ves ta avtonomni in neodvisni državni ustroj, s kajpak prav tako suvereno nacionalno RTV na čelu. To bo, oziroma je do neke mere že, res unikatni doprinos Slovenije k ustavni demokraciji.” Pri tem dr. Matej pozablja, da je v Sloveniji ljudstvo že sedaj zgolj davkoplačevalec. Kritično z ekonomskega in pravnega vidika pa je, da je le manjšina dejanski davkoplačevalec (le še cca 1/3) , večina pa
    že porabnik. Problem je da po sedanjem sistemu davkoplačevaci niso tudi odločevalci.
    Po tem sistemu so odločevalci ljudje zaposleni v državnih in paradržavnih institucijah, zato so njihove odločitve največkrat zelo slabe. V SLO ima posledično tako delitve absolutno prednost pred ustvarjanjem, kar je dolgoročno nevzdržen model.
    Seveda DR. Matej zagovarja obstoječi sistem, to je da je vsakokratna politična opcija na oblasti suvereno odloča o večini ustvarjenega. Tokrat je zastavil besedo za obstoječo vlado, ko bo na oblasti druga politična opcija morda ne bo več tako goreč podpornik vlade kot avtoritarnega oblastnega režima tudi v odnosu na ostale institucije demokracije.
    Pravilen odgovor je, da je potrebno obstoječi sistem decentralizirati in debirokratizirati, le tako bomo lahko zmanjšali nedemokratične metode vladanja vseh političnih elit tako levih kot desnih. Morda bi na desnici lahko lažje razumeli to opcijo predvsem zaradi anomalij zlasti levih vlad, ki po osamosvojitvi skoraj kontinuirano vladajo. Levica je namreč še bolj kot desnica podržena formuli uspeha politike: ” deli in vladaj”. Dokljer je deliti kaj ti sitemi delujejo, ko pa ni več potem pa bomo morda pričeli razmišjati, da je nakaj narobe s sitemom upravljanja v celoti in ne zgolj v odnosu vlada ”neodvisne institucija” to je le vrh ledene gore..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime