»Priznajmo si: naša država je res nekaj posebnega. Slovenci, drugače kot drugi narodi v demokratičnem svetu, državne oblasti nimamo za to, da bi kaj naredila za nas; temveč moramo ves čas bedeti, da stori čim manj, saj bi se sicer obstoječe, lahko tudi protiustavno stanje še poslabšalo in zaostrilo. Pravijo, da je za vso to kalvarijo kriva ideologija. Pa je res?« se v svoji kolumni za Finance.si sprašuje Matej Avbelj.
Intenziteta sklicevanja na ideologijo ob iskanju razlogov za konflikte v naši družbi, po njegovem mnenju varira, svoj vrhunec pa je brez dvoma dosegla v in ob parlamentarni razpravi o financiranju nedržavnih šol. »Tisto, kar je gotovo, je to, da celoten slovenski javni prostor na ideologijo gleda kot na nekaj izrazito negativnega. Gre za nekaj, kar nas razdvaja, kar ima opravka s politiko v najožjem smislu in je še najbolj prepleteno z našo polpreteklo zgodovino. Za številne je tako ideologija sinonim za vašo vrednostno oceno partizanskega in domobranskega udejstvovanja med drugo svetovno vojno in po njej,« je prepričan Avbelj.
Kljub temu, pravi Avbelj, pa nas to ne sme zavesti v prepričanje, da je ideologija izključno nekaj zavržnega, kar nas sili, da smo kar se da neideološki. »Razvijanje lastne neideološkosti je namreč popolna utvara, zelo pogosto pa tudi prevara. Najbolj nevarni posamezniki so namreč pogosto tisti, ki zase zatrjujejo, da so ideološko nevtralni,« pojasnjuje Avbelj.Vsak od nas je ideološki, ker smo vsi ljudje posamezniki, misleči subjekti, ki sami sebe in svet okoli nas lahko umemo in razumemo samo skozi celokupen sistem vrednot, idej in svetovnih nazorov, na katere prisegamo.
»Z neizpolnitvijo odločbe ustavnega sodišča pa je vlada ravnala ne samo povsem ideološko avtoritarno, ampak celo arbitrarno. V ideološkem smislu je bilo tako ravnanje vladajoče večine izrazito konservativno, nesocialno in avtoritarno. Čudno. Pa kako je to mogoče, če nam pa vladajo »liberalci« in »socialni demokrati«? svojo kolumno za Finance.si zaključuje Matej Avbelj.
Slovenci nimamo elite. Vlada nam ksindel.
Ksinedl je domač izraz na Štajerskem in najlepše opisuje določen sloj ljudi.
To je sloj, ki je brez morale in brez vsakih načel.
Ta sloj ljudi je zavladal ob zmagi revolucije.
Takrat so boljševiki ustoličili ljudi brez vsake morale.
Vemo, da so se partizani delili na navdane in na politkomisrje. Politkomisarji so bili izbranci, ki so opravljali zločinske posle in več zločinov, kot so jih opravili, višje so zlezli na lestvici pomembnih.
Tako se je izoblikoval poseben razred nemoralnežev, ki so si uzurpirali oblast in je vse do danes niso pripravljeni izpustiti.
Bili so pomankljivo izobraženi, brez morale in vrlin, ki jih državniki morajo imeti. Edino kar poznajo, je borba za oblast in ohranjanje oblasti za vsako ceno.
Prav borba za ohranitev oblasti, pa tem povzpetnikom narekuje nenehno selekcijo.
Prvi rod teh se je rekrutiral in primitivcev, delavcev in malih obrtnikov.
Ko so zasedli vodilne finkcije, je družba prvič padla v agonijo.
Za vodenje države so le potrebni strokovnjaki.
Pa so se znašli, ustanovili šole in si pridobili laskave naslove, niso pa si pridobili znanja in morale.
Budno so pazili, da jim pravi izobraženci niso postali konkurenca.Ustanovili so dvono vodenje. Tehnično vodenje so prepustili stroki, politično vodenje pa so zadržali za sebe. Jasno je bilo, da je prevladovalo politično vodenje in so tehnični strokovnaki bili popolnoma podrejeni. Ti so za napake kazensko odgovarjali. politični voditelji pa so ob napakah rotirali, ali pa napredovali.
Na humanističnem področju pa so tako in tako v celoti prevladovali, saj praktično ni bilo mogoč študirati humanističnih ved, ker so bile te vede tako prepojene z marksizmom, da praktično ni bilo nobene možnosti, da bi študij obsegal kaj drugega , kot markiszem. Pri matematiki in fiziki vendarle niso mogli uvesti marksistične matematike.
Je pa mnogo fakultet proizvajalo kavzi strokovnjake. Žal je vodilna bila pravna fakulteta, ki je imela posebne kritrije za tovariše, in posebne za ostale. podobno je bilo s FDV, ki pa je v celoti vzgajala političen kader, ki je potem briljiral . Tudi razne uprave šole, pa šole za vrastvo pridelu, pa šole za poslovne inženirje , sociologe in podobno, so vzgajale kader, ki je imel formalno enako izobrazbo kot inženirji strojništva, kemije, ali gradbeništva, vendar brez znanja.
Prav znanje je bilo trn v peti političnim parvenijem in so na silo rušili fakultete in na sloh šole, ki bi utegnile vzgajati elito. Tako so ukinili klasične gimnazije.
Tehničnim šolam so vzpostavljale fauktete za inženirje marksizma.
Niso dovolili, da bi se izoblikovala elita.
In vse do danes Slovenci nimamo elite. Da ne bom krivičen, tu in tam se pojavi kdo, ki bi sodil med elito. A kaj ko je osamljen in lahka tarča, tako da ga utišajo.
Njalepši primer zadnjega časa je prof. Zupančič. Najprej so ga osamili, sedaj pa ga polivajo z gnojnico in ščasoma ga bodo še utišali.
Takšno stanje v družbi pa omogoča Serpentinškom, da nam vladajo.
Za sceno vladajočih lutk pa se skrivajo strici iz ozadja, ki obvladujejo le tehnlogijo vladanja in nič drugega.
Prvi med vsemi je Milan Kučan, ki je podpovprečni pravnik, saj je faks naredil po partijskem dekretu. Nato se je izpopolnjeval v bravurah vladanja. Nima nikakršnega strokonega znanja. Vse kar je na tem področju naredil je bil fijasko. Je pa ohranjal vladajočo pozicijo.
Danes, ko je očitno, da Slovenija zaostaja, pa nam predava, da so Slovenijo zavozili oni. Kdo so oni? Ali niso prav ti, ki jih je nastavljal, ki jim je podarjal položaje in ki so delali izključno po njegovih navodilih?
Ali ni eden takšnih Zoran Janković. Ali ni on eden najvidnejših Kučanovih komisarjev?
Kakšna elita pa je JankoviĆ?
Res je. Na oblasti ni kultivirane slovenske elite , ki bi med drugim spoštovala slovensko ustavno kulturo, človekove pravice in svoboščine, zasebno ustvarjalno pobudo, resnicoljubje, pravičnost, poštenost in odgovornost!