Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je danes, na pobudo in dosežek Tanje Fajon, potekala tudi razprava o Madžarskem vmešavanju v medije v Sloveniji in Makedoniji.
Razprava, kjer so poslanci v sorazmerno kratkih govorih razpravljali drug mimo drugega, je razkrila dileme, ali gre za politične ali ekonomske investicije v medije, ali se Madžarska vmešava v zadeve drugih držav in kako je zaradi tega ogrožena svoboda medijev.
Ni šlo niti brez vsesplošnega obtoževanja in izražanja povsem neutemeljenih kritik nekaterih poslancev, ki so pokazali, da o razmerah v Sloveniji (in Makedoniji) ne vedo praktično ničesar. Debati je prisostvovala tudi komisarka Vera Jourova, ki je poudarila pomen svobodnih medijev. Zanimivi so bili tudi dueli slovenskih evroposlank.
Razprava, ki jo je evropski parlamentarni parket že spomladi pripeljala Tanja Fajon (SD/S&D) je bila zaradi pandemije prestavljena. Izpostavljena je bila povsem specifična problematika in sicer vlaganje v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji s strani madžarskih poslovnežev, ki jih nekateri uvrščajo v krog madžarskega premierja Viktorja Orbana.
V makedonskem primeru naj bi šlo za investicije v višini 4 milijonov evrov, v Sloveniji v višini milijona in pol v obliki vlaganj v televizijo Nova24TV in nakup PlanetTV.
Vmešavanje v notranje zadeve ali poslovna investicija
Nekateri evropski poslanci vidijo omenjene investicije kot vpletanje v slovenske in makedonske notranje zadeve s strani madžarske vlade. Več poslancev je opozorilo komisijo, da naj ukrepa, saj naj bi Madžarska nekaznovano kršila pravila in kupovala medije v drugih državah, s čimer naj bi kršila svobodo izražanja in volitve.
Tanja Fajon je celo dramatično izjavila, da »naša suverenost ni naprodaj«, Irena Joveva (LMŠ/Renew) pa je slovenskega premierja Janšo obtožila ustvarjanja paralelne medijske krajine z Orbanovim denarjem.
Na drugi strani smo lahko slišali, da gre enostavno za medijske investicije, ki prinašajo dobiček in da v Evropi velja prost pretok kapitala. Milan Zver (SDS/EPP) je poudaril, da gre za legitimne investicije, kjer je lastništvo transparentno, za razliko od nekaterih portalov, ki izražajo obtožbe, kakršne smo danes poslušali, imajo pa netransparentno lastništvo, na kar je opozorila Romana Tomc (SDS/EPP)
Balazs Hidveghi (Fidesz/EPP) pa je opozoril, da medijsko investirajo v Sloveniji tudi podjetja iz drugih držav. Večji časopisi so denimo v švedskih in nemških rokah, komercialna televizija v Čeških. 80 % regionalnih poljskih medijev in 60% hrvaških je v nemških rokah, pa nikogar to ne skrbi, kot tudi Madžarsko lastništvo nekaterih medijev v Evropi prostega pretoka kapitala ne bi smelo vznemirjati nikogar, debato pa označil za cirkus, ki ne sodi v Evropski parlament.
Uravnoteženost medijske krajine: jo Madžarska ruši ali povečuje?
S strani mnogih evroposlancev je bilo slišati očitke o krčenju medijske svobode in celo svobode govora z madžarskim vstopom v lastništvo nekaterih medijev, mnogi so Evropsko komisijo pozivali k ukrepanju. Nekatere je skrbelo, da omenjeno madžarsko vmešavanje v medijsko krajino ogroža svobodne volitve in prinaša nelegalno financiranje "skrajne desnice", kar naj bi se zgodilo pri španski stranki Vox.
Milan Zver je na drugi strani opozoril, da madžarske medijske investicije prinašajo večjo pluralnost v monopolni slovenski medijski prostor, kjer 90 % medijev nadzoruje levica. Ta brani asimetričnost medijskega prostora, kjer si demokrati prizadevajo, da bi delež »ne-levih« medijev dvignili nad trenutnih 10 %.
Od protibolgarske kampanje do migracij in razglašanja Slovenije kot satelitske države Orbana
Pokazalo se je tudi, da nekateri razpravljavci ne poznajo materije, o kateri so razpravljali. Tako smo lahko slišali, da je Slovenija satelitska država Orbana, ki blokira evropski sklad za okrevanje, Orban, Janša in Nikola Gruevski, nekdanji makedonski premier, ki je dobil politični azil na Madžarskem, pa le vrh ledene gore.
Slišali smo opozorila tudi s področja migracij, turškega vmešavanja v Makedonijo in siceršnji vse večji vpliv muslimanskih zalivskih držav na balkanske, predvsem tam, kjer je večji delež muslimanskega prebivalstva.
Dvoboj slovenskih evroposlank
Priča smo bili tudi besednemu dvoboju med slovenskimi poslankami. Romana Tomc je poudarila, da sta Joveva in Fajonova bivši novinarki, ki branita obstoječe monopole, za katere sta delovali. Joveva je z vsemi topovi udarila po vladi, ki jo je obtožila napada na medije, ogrožanja njihovega financiranja in preobražanja Slovenije v iliberalno demokracijo. Fajonova pa je Tomčevo obtožila blatenja naše države in vseh drugače mislečih.
Lahko bi danes v @Europarl_SL 🇪🇺 spregovorili tudi o avstrijskem, švedskem, nemškem lastništvu, o nepreglednem lastništvu naših domačih 🇸🇮 lastnikov medijev, največkrat s »tajkunskim« denarjem. Ja, nujno je o tem spregovoriti, a ne le enostransko & politikantsko. #SvobodaMedijevpic.twitter.com/wXIfcSASgB
Poslanci v resoluciji o krčenju medijske svobode v EU Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi stanja medijske svobode v EU-ju. V njej izpostavljajo "poskuse vlad v nekaterih državah članicah, da utišajo kritične in neodvisne medije ter spodkopljejo medijsko svobodo in pluralizem."
Resolucijo je podprlo 553 evroposlancev, 54 jih je bilo proti, 89 pa se jih je vzdržalo. Od slovenskih evropskih poslancev sta se vzdržala Zver in Tomčeva, drugi so resolucijo podprli.
Jourova: Komisija počne vse, kar je v njeni moči
foto: posnetek zaslona
Mnogi poslanci so se obračali na komisarko Jourovo, naj ukrepa pri teh »eklatantnih« kršitvah ter se spraševali, zakaj ni preprečila madžarskega vmešavanja v slovenske in makedonske medije. Slišali smo tudi obtožbe nedovoljene državne podpore in oglaševanja. Joveva je celo pozvala k »pogumu in politični volji« za ukrepanje, brez splošnih odgovorov s konkretnimi ukrepi.
Jourova je v odgovoru ob zaključku poslancem poudarila, da komisija dela, kar je v njeni moči, da podpira svobodne medije. Izvaja analize in uporablja inštrumente, ki so ji na voljo. Sprejela je direktivo o avdio-vizualnih medijih in zdaj spremlja njeno implementacijo v nacionalne zakonodaje.
Pripravljajo tudi zakon o avtorskih pravicah in akcijski načrt za demokracijo. Poudarila je še, da so šibki mediji lahke tarče, ter da so prav zdaj, ko jih v epidemiji najbolj potrebujemo, še posebej na preizkušnji. S selitvijo na splet pa polovico oglasnega dobička pobereta Google in Facebook.
KOMENTAR: Peter Merše
So res problem »samo« madžarski mediji in ali so sploh problem?
Razprava je pokazala veliko politično pristranskost predvsem levega spektra poslancev, na čelu s slovenskima poslankama Jovevo in Fajonovo, ki si očitno v EU močno prizadeva, da Slovenijo prikaže kot nekakšno balkansko varianto banana republike z avtokratskim voditeljem na čelu.
Ampak v konkretni temi je nekaj jasno. Ne glede na to, kaj si mislimo o medijih, ki se financirajo tudi iz Madžarske ali so v lasti tamkajšnjih podjetij, nikakor ne rušijo pluralnosti slovenskih medijev, ampak jo povečujejo, saj rušijo levi monopol v slovenskih medijih.
A monopol z levice ne skrbi očitno nikogar, strah vzbujajo le projekti, ki nekoliko dišijo po desnem, konservativnem. Ti so nemudoma označeni za skrajno desne in nevarne demokraciji. Brez resnega poznavanja medijskega prostora pri nas in v Makedoniji.
Drži, da se lahko z lastništvom medijev vpliva na demokracijo, rezultate volitev, a pri tem Madžarska nikakor ni izjema. Očitno pa tudi ni preveč uspešna. V Makedoniji je zmagala leva SDSM Zorana Zaeva, izbranca Evropske levice in nasprotnika osovraženega Gruevskega. V Sloveniji je sicer res zmagala SDS, a desnica brez levih partnerjev ne bi mogla sestaviti vlade in je tudi ni, dokler se ni levica predala sama.
Ob vseh lažnih obtožbah zoper Slovenijo pa imata poslanki Fajonova in Joveva celo tako pomanjkanje samorefleksije, da blatenja Slovenije obtožujeta Romano Tomc. Šov, ki smo ga danes gledali, je bil namenjen izključno blatenju ugleda aktualne vlade v tujini in notranje-političnemu nabiranju točk dveh levih poslank, ki pa so jima kolegi levega spektra izdatno priskočili na pomoč, da so le dobili priložnost za udrihanje po madžarskem premierju Orbanu in njegovih (domnevnih) somišljenikih. Pa naj bodo obtožbe še tako iz trte izvite kot ta, da Slovenija blokira paket pomoči, da je Slovenija satelitska država Orbana. Ugled Slovenije, ki je po krivem trpel, ju ne zanima.
Četudi kdo ne podpira madžarskih vlaganj v Slovenijo, naši sosedi nikakor niso tak bavbav, kot je bilo danes slišati. Še manj pa je v Evropi edina. Priznajmo si, vsak lastnik medijev dela za lasten interes, pa naj bo Madžar, Nemec, Čeh ali Šved. Problem je samo, če ni »naš«. Koga briga pluralnost medijev. V interesu je, da je monopol naš. Vsakdo, ki ga ogroža, je sovražnik.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.