Maske da, maske ne? To so države, kjer so pravila mnogo strožja kot v Sloveniji
POSLUŠAJ ČLANEK
Koliko je nošenje obraznih mask potreben in koristen ukrep za omejevanje širjenja novega koronavirusa, je bilo eden glavnih razprav, pa tudi virov zmedenosti v dosedanji pandemiji COVID-19.
Ni potrebno pogledati daleč čez meja Slovenije za ugotovitev, da smo pri nas glede obveznega nošenja mask zavzeli precej "sproščeno" stališče. Medtem ko pri nas varuh človekovih pravic pravi, da za neuporabo maske država ne more nikogar sankcionirati, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev pa denimo, da je nošenje mask celo škodljivo, v državah, ki jih je koronavirus zadel mnogo bolj kot nas, razmišljajo precej drugače.
V Franciji s prvim septembrom uvajajo obvezno nošenje mask na prav vseh delovnih mestih. V belgijski prestolnici je nošenje mask na vseh javnih mestih (ulicah, trgih ...) obvezno, kot tudi v večini španskih regij, za neupoštevanje pa policisti gladko zaračunavajo visoke denarne kazni.
V svetu je trenutno več kot 50 držav, kjer zahtevajo, da si ljudje, ko zapustijo dom, prekrijejo obraz z obrazno masko.
Zaradi spreminjajočih stališč do tega ukrepa je veliko zmede vnašala Svetovna zdravstvena organizacija, ki pa je zdaj vendarle zavzela konsistentno stališče. V WHO tako nošenje obraznih mask priporočajo obolelim ljudem, vsem, ki imajo simptome COVID-19, zdravstvenim delavcem, ljudem, ki skrbijo za osumljene ali potrjene primere okužb, vsem starejšim od 60 let in ljudem z obstoječimi zdravstvenimi hibami. Maske prav tako priporočajo splošni javnosti, kjer obstaja splošna nevarnost prenosov v družbi in kjer ni mogoče držati varnostne razdalje.
Slovenija nekako sledi priporočilom WHO v smislu, da so maske zahtevane v zaprtih javnih prostorih kot so trgovine, državni uradi, bančne in poštne poslovalnice, muzeji, dvorane, notranje prireditve itd. Na morebitne kršitve v Sloveniji pristojni le opozarjajo, in jih ne sankcionirajo.
Kako bo z maskami v šoli, še ni povsem jasno, znano pa je, da se bodo 1. septembra v šolske klopi podali vsi slovenski učenci. V tem kontekstu je zanimivo stališče Združenja ravnateljev osnovnih in srednjih šol Slovenije, Gregorja Pečana. Na 6. konferenci ravnateljev na Brdu je denimo zaželel srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na uradno priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.
Zahteve okrog nošenja mask v Švici so sicer glede na kanton različne. A kar v nekaj kantonih denimo velja obvezna uporaba obraznih mask v višjih stopnjah osnovne šole in vseh srednjih šolah. Na ravni celotne države pa velja obveznost nošenja mask v javnem transportu, tudi na vseh letalskih potovanjih.
Smiselno je izpostaviti tudi stališče šolskih sindikatov na Otoku, ki je ravno nasprotno od mnenja predsednika slovenskega združenja ravnateljev. Sindikati namreč od vlade zahtevajo, da predpiše obvezno nošenje mask za vse učence na višji osnovni stopnji in v srednjih šolah ter tako učiteljem zagotovi enako pravico kot drugim delavcem.
Francija je zadevo rešila tako, da s 1. septembrom uvaja obveznost nošenja mask na prav vseh delovnih mestih, od pariških finančnih četrti do tovarn na podeželju. Francoski liberalni minister za delo je to storil potem, ko je število dnevnih okužb minuli vikend prvič po maju preseglo 3.000, poskočilo je število pacientov v bolnišnicah in na intenzivni negi, ponovno se pojavljajo okužbe v domovih za ostarele.
Striktno nošenje mask na zunanjih in notranjih javnih krajih uveljavlja tudi večina španskih pokrajin. Samo na Kanarskih otokih pa maske niso obvezne. Glede nošenja mask ponekod obstajajo izjeme za plaže in javna kopališča, kar pa predvsem mladi izkoriščajo za goljufanje pravil. A španski policisti so pri sankcioniranju neizprosni. Samo v Malagi dnevno izrečejo več kot 150 kazni, v Valenciji denimo 200 dnevno, v Zaragosi 120, bolj prizanesljivi so v Barceloni, kjer jih spišejo približno 100 na teden, piše El Pais. Kazen za neupoštevanje nošenja maske znaša 100 €.
Zaradi ponovnega porasta primerov so pravila glede nošenja mask zaostrili v Italiji. Do zdaj je veljalo, da so obvezne v trgovinah, bankah, cerkvah, na javnem transportu in povsod, kjer se ne da držati varne razdalje, tako v zunanjih kot notranjih prostorih. Zdaj pa so uvedli obvezno nošenje mask v javnosti od šestih zvečer do šestih zjutraj ter za tri tedne prepovedali vse dogodke, kjer se pleše.
Še strožje režime glede nošenja mask pa imajo v azijskih državah, kjer imajo izkušnje s Sarsom, MERSom in nekaterimi drugimi nalezljivimi boleznimi.
Enega najstrožjih režimov na svetu glede preprečevanja širjenja koronavirusa je uvedla socialistična premierka Nove Zelandije, Jacinda Ardern, ki jo sicer levoliberalci v Sloveniji neredko dajejo za vzor sodobne in napredne ženske političarke.
Zaradi zgolj nekaj dnevnih primerov koronavirusa (danes recimo 6) je Ardernova prestavila prihajajoče nacionalne volitve, pri čemer ni bila deležna silovitih kritik, kot Donald Trump, ki je zaradi bistveno slabše situacije v ZDA omenil nekaj podobnega. Na Novi Zelandiji morajo vsi okuženi v posebne izolirane kampe, ki jih straži vojska. Kdor tega ne upošteva, zanj poskrbi policija.
Gledano skozi politična očala načeloma (z izjemami) velja, da so levoliberalne in socialistične vlade v Evropi in svetu praviloma mnogo strožje pri uvajanju zaščitnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, konservativne in desne oblasti pa v tem smislu nekoliko popustljivejše. V Sloveniji je vsaj ob prvem valu epidemije veljalo ravno obratno, saj je politična in ideološka levica desnosredinski vladi očitala prestroge ukrepe, čeprav so njihovi ideološki somišljeniki po svetu uveljavljala mnogo strožje koronavirusne režime.
Ni potrebno pogledati daleč čez meja Slovenije za ugotovitev, da smo pri nas glede obveznega nošenja mask zavzeli precej "sproščeno" stališče. Medtem ko pri nas varuh človekovih pravic pravi, da za neuporabo maske država ne more nikogar sankcionirati, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev pa denimo, da je nošenje mask celo škodljivo, v državah, ki jih je koronavirus zadel mnogo bolj kot nas, razmišljajo precej drugače.
V Franciji s prvim septembrom uvajajo obvezno nošenje mask na prav vseh delovnih mestih. V belgijski prestolnici je nošenje mask na vseh javnih mestih (ulicah, trgih ...) obvezno, kot tudi v večini španskih regij, za neupoštevanje pa policisti gladko zaračunavajo visoke denarne kazni.
V svetu je trenutno več kot 50 držav, kjer zahtevajo, da si ljudje, ko zapustijo dom, prekrijejo obraz z obrazno masko.
Zaradi spreminjajočih stališč do tega ukrepa je veliko zmede vnašala Svetovna zdravstvena organizacija, ki pa je zdaj vendarle zavzela konsistentno stališče. V WHO tako nošenje obraznih mask priporočajo obolelim ljudem, vsem, ki imajo simptome COVID-19, zdravstvenim delavcem, ljudem, ki skrbijo za osumljene ali potrjene primere okužb, vsem starejšim od 60 let in ljudem z obstoječimi zdravstvenimi hibami. Maske prav tako priporočajo splošni javnosti, kjer obstaja splošna nevarnost prenosov v družbi in kjer ni mogoče držati varnostne razdalje.
V kakšnem smislu maske pomagajo?
Splošni konsenz je, da navadne kirurške in primerljive maske sicer ne ščitijo pred virusom, preprečujejo pa, da se virus kapljično in preko aerosolov prenaša od že okužene osebe. Maska torej pomeni solidarnost do drugih, če bi človek bil slučajno okužen.
Splošni konsenz je, da navadne kirurške in primerljive maske sicer ne ščitijo pred virusom, preprečujejo pa, da se virus kapljično in preko aerosolov prenaša od že okužene osebe. Maska torej pomeni solidarnost do drugih, če bi človek bil slučajno okužen.
Slovenija nekako sledi priporočilom WHO v smislu, da so maske zahtevane v zaprtih javnih prostorih kot so trgovine, državni uradi, bančne in poštne poslovalnice, muzeji, dvorane, notranje prireditve itd. Na morebitne kršitve v Sloveniji pristojni le opozarjajo, in jih ne sankcionirajo.
Kako bo z maskami v šoli, še ni povsem jasno, znano pa je, da se bodo 1. septembra v šolske klopi podali vsi slovenski učenci. V tem kontekstu je zanimivo stališče Združenja ravnateljev osnovnih in srednjih šol Slovenije, Gregorja Pečana. Na 6. konferenci ravnateljev na Brdu je denimo zaželel srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na uradno priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.
Zahteve okrog nošenja mask v Švici so sicer glede na kanton različne. A kar v nekaj kantonih denimo velja obvezna uporaba obraznih mask v višjih stopnjah osnovne šole in vseh srednjih šolah. Na ravni celotne države pa velja obveznost nošenja mask v javnem transportu, tudi na vseh letalskih potovanjih.
Smiselno je izpostaviti tudi stališče šolskih sindikatov na Otoku, ki je ravno nasprotno od mnenja predsednika slovenskega združenja ravnateljev. Sindikati namreč od vlade zahtevajo, da predpiše obvezno nošenje mask za vse učence na višji osnovni stopnji in v srednjih šolah ter tako učiteljem zagotovi enako pravico kot drugim delavcem.
Francija je zadevo rešila tako, da s 1. septembrom uvaja obveznost nošenja mask na prav vseh delovnih mestih, od pariških finančnih četrti do tovarn na podeželju. Francoski liberalni minister za delo je to storil potem, ko je število dnevnih okužb minuli vikend prvič po maju preseglo 3.000, poskočilo je število pacientov v bolnišnicah in na intenzivni negi, ponovno se pojavljajo okužbe v domovih za ostarele.
Striktno nošenje mask na zunanjih in notranjih javnih krajih uveljavlja tudi večina španskih pokrajin. Samo na Kanarskih otokih pa maske niso obvezne. Glede nošenja mask ponekod obstajajo izjeme za plaže in javna kopališča, kar pa predvsem mladi izkoriščajo za goljufanje pravil. A španski policisti so pri sankcioniranju neizprosni. Samo v Malagi dnevno izrečejo več kot 150 kazni, v Valenciji denimo 200 dnevno, v Zaragosi 120, bolj prizanesljivi so v Barceloni, kjer jih spišejo približno 100 na teden, piše El Pais. Kazen za neupoštevanje nošenja maske znaša 100 €.
Zaradi ponovnega porasta primerov so pravila glede nošenja mask zaostrili v Italiji. Do zdaj je veljalo, da so obvezne v trgovinah, bankah, cerkvah, na javnem transportu in povsod, kjer se ne da držati varne razdalje, tako v zunanjih kot notranjih prostorih. Zdaj pa so uvedli obvezno nošenje mask v javnosti od šestih zvečer do šestih zjutraj ter za tri tedne prepovedali vse dogodke, kjer se pleše.
Še strožje režime glede nošenja mask pa imajo v azijskih državah, kjer imajo izkušnje s Sarsom, MERSom in nekaterimi drugimi nalezljivimi boleznimi.
Panika na Novi Zelandiji zaradi ene okužene družine
Enega najstrožjih režimov na svetu glede preprečevanja širjenja koronavirusa je uvedla socialistična premierka Nove Zelandije, Jacinda Ardern, ki jo sicer levoliberalci v Sloveniji neredko dajejo za vzor sodobne in napredne ženske političarke.
Zaradi zgolj nekaj dnevnih primerov koronavirusa (danes recimo 6) je Ardernova prestavila prihajajoče nacionalne volitve, pri čemer ni bila deležna silovitih kritik, kot Donald Trump, ki je zaradi bistveno slabše situacije v ZDA omenil nekaj podobnega. Na Novi Zelandiji morajo vsi okuženi v posebne izolirane kampe, ki jih straži vojska. Kdor tega ne upošteva, zanj poskrbi policija.
Hahahahahahaha
Ena druzina, ja, ena druzina in nihce drug ni okužen, pa bo fantastična voditeljica prestavila volitve.
Briški @dc43 ima verjetno poseben dan.
Kako? Da je pa to res diktatorsko? Ja pa kaj še, saj je ženska. Ženske so boljše v vsem in to v petkah. https://t.co/BPPb6c1lpx
— Akasha (@akashaanasha) August 17, 2020
Gledano skozi politična očala načeloma (z izjemami) velja, da so levoliberalne in socialistične vlade v Evropi in svetu praviloma mnogo strožje pri uvajanju zaščitnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, konservativne in desne oblasti pa v tem smislu nekoliko popustljivejše. V Sloveniji je vsaj ob prvem valu epidemije veljalo ravno obratno, saj je politična in ideološka levica desnosredinski vladi očitala prestroge ukrepe, čeprav so njihovi ideološki somišljeniki po svetu uveljavljala mnogo strožje koronavirusne režime.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
MEFISTO
Po mnenju ne tako redkih levičarjev in drugih zelo pametnih ljudi pri nas ni epidemije corona virusa, ker si ga je izmislil Janez Janša, najboljši slovenski premier vseh časov, da lahko terorizira nedolžno in bogaboječo ljudstvo.
Zato odvrzite maske in bodite sproščeni ter srečni in se nikar ne sprašujte, zakaj Švica noče biti druga Slovenija.
Alojzij Pezdir
Kot se v tej državi vse takoj politično koristolovsko politizira in ideologizira, se tudi živahna izmenjava mnenj in stališč o (ne)nošenju mask pri nas uporablja in zlorablja za javno demonstriranje ali državljanske lojalnosti ali vstajniškega protijanšističnega uporništva v času aktualne Vlade RS.
Kot smo se lahko ponovno prepričali sinoči v Bergantovih Odmevih državne TVS, politično pristranski uredniki, voditelji in dreserji javnega mnenja kot državni uslužbenci informativnega programa javnega zavoda RTVS domnevno protipandemijsko nedisciplino in celo domnevne kršitve takoj dlakocepsko in privoščljivo očitajo katoliškim romarjem in RKC na Brezjah, nikakor pa podobnih ali hujših kršitev veljavnih ukrepov in priporočil vlade ter NIJZ nikoli in nikdar ne očitajo npr. slanim in zagorelim "romarjem" na nenehoma prenapolnjeni slovenski "rivieri", ali potrošniškim "romarjem" v brezštevilnih prenapolnjenih zaprtih in klimatiziranih megamarketih naših mest, da o zavestno spregledani, prikriti in zamolčani "protijanšistični" ter menda "revolucionarni" anarhistični nedisciplini in zavestnih serijskih kršitvah vseh protipandemijskih ukrepov in priporočil s strani vsakotedenskih "rekretarivnih" polit-kolesarjev po scenarijih in v režijah najbolj medijsko izpostavljenega ter malikovanega "poklicnega upornika" Jaše Jenulla s sodelavci sploh ne govorimo posebej.
Sprehajalec
Ali bi bilo prepovedano pripraviti tabelo vseh držav članic EU in po stolpcih opredeliti ukrepe?
Tako bi odpadlo polno pisanje in nepregledno predstavljanje pogojev strožjih ali blažjih.
Škoda, da se v komunikaciji študentje vseh profilov ne naučijo jasnosti predstavljanja z grafikoni in tabelami.
APMMB2
Maske zanesljivo niso škodljive. Koliko koristijo pa je vprašanje. Gre za različne kvalitete mask. Različni uporabniki in različna uporaba, vse to vpliva na učinkovitost.
Ko maske uporabljajo množice, se dogaja marsikaj, kar ni mogoče niti normirati, niti nadzorovati in sveda tudi ne oceniti koristnost.
Zadovoljimo se lahko le z ugotovitvijo, da nošenje mask ni škodljivo.
So pa seveda ob nošenju mask še najrazličnejši interesi.
Najprej so tukaj proizvajalci in trgovci, ki kot vidimo iz domačih primerov, imajo svoje interese in pred vsem dobre zaslužke.
Ne smemo pozabiti na maščevalnost birokratov, ki uživajo ob obveznem nošenju mask in posledično s kaznovanjem.
So tudi drugi, ki opozarjajo na odvržene maske in ekološke probleme.
So dizajnerji, ki vidijo priložnost umetniškega izživljanja, in snobi, ki maske dekorirajo z drgulji.
Skratka, kaže se, da je o maskah mogoče neskončno razptravljati, pomembno pa je pred vsem obnašanje posameznika, ki naj skrbi pred vsem za svojo varnost.
Kot vidimo, da kljub opozorilom, ljudje ne skrbijo dovolj za svojo varnost, saj se je število okuženih začelo povečevati takoj, ko so opuščeni nekateri varnostni ukrepi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.