Maske da, maske ne? To so države, kjer so pravila mnogo strožja kot v Sloveniji

Uredništvo

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Koliko je nošenje obraznih mask potreben in koristen ukrep za omejevanje širjenja novega koronavirusa, je bilo eden glavnih razprav, pa tudi virov zmedenosti v dosedanji pandemiji COVID-19.

Ni potrebno pogledati daleč čez meja Slovenije za ugotovitev, da smo pri nas glede obveznega nošenja mask zavzeli precej "sproščeno" stališče. Medtem ko pri nas varuh človekovih pravic pravi, da za neuporabo maske država ne more nikogar sankcionirati, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev pa denimo, da je nošenje mask celo škodljivo, v državah, ki jih je koronavirus zadel mnogo bolj kot nas, razmišljajo precej drugače.

V Franciji s prvim septembrom uvajajo obvezno nošenje mask na prav vseh delovnih mestih. V belgijski prestolnici je nošenje mask na vseh javnih mestih (ulicah, trgih ...) obvezno, kot tudi v večini španskih regij, za neupoštevanje pa policisti gladko zaračunavajo visoke denarne kazni.

V svetu je trenutno več kot 50 držav, kjer zahtevajo, da si ljudje, ko zapustijo dom, prekrijejo obraz z obrazno masko.

Zaradi spreminjajočih stališč do tega ukrepa je veliko zmede vnašala Svetovna zdravstvena organizacija, ki pa je zdaj vendarle zavzela konsistentno stališče. V WHO tako nošenje obraznih mask priporočajo obolelim ljudem, vsem, ki imajo simptome COVID-19, zdravstvenim delavcem, ljudem, ki skrbijo za osumljene ali potrjene primere okužb, vsem starejšim od 60 let in ljudem z obstoječimi zdravstvenimi hibami. Maske prav tako priporočajo splošni javnosti, kjer obstaja splošna nevarnost prenosov v družbi in kjer ni mogoče držati varnostne razdalje.

V kakšnem smislu maske pomagajo?

Splošni konsenz je, da navadne kirurške in primerljive maske sicer ne ščitijo pred virusom, preprečujejo pa, da se virus kapljično in preko aerosolov prenaša od že okužene osebe. Maska torej pomeni solidarnost do drugih, če bi človek bil slučajno okužen. 


Slovenija nekako sledi priporočilom WHO v smislu, da so maske zahtevane v zaprtih javnih prostorih kot so trgovine, državni uradi, bančne in poštne poslovalnice, muzeji, dvorane, notranje prireditve itd. Na morebitne kršitve v Sloveniji pristojni le opozarjajo, in jih ne sankcionirajo.

Kako bo z maskami v šoli, še ni povsem jasno, znano pa je, da se bodo 1. septembra v šolske klopi podali vsi slovenski učenci. V tem kontekstu je zanimivo stališče Združenja ravnateljev osnovnih in srednjih šol Slovenije, Gregorja Pečana. Na 6. konferenci ravnateljev na Brdu je denimo zaželel srečo vsem, ki nosijo maske, ter se pri tem skliceval na uradno priporočilo švicarskih zdravnikov, ki naj bi navajalo, da nošenje mask izven operacijske dvorane ogroža zdravje.

Zahteve okrog nošenja mask v Švici so sicer glede na kanton različne. A kar v nekaj kantonih denimo velja obvezna uporaba obraznih mask v višjih stopnjah osnovne šole in vseh srednjih šolah. Na ravni celotne države pa velja obveznost nošenja mask v javnem transportu, tudi na vseh letalskih potovanjih.

Smiselno je izpostaviti tudi stališče šolskih sindikatov na Otoku, ki je ravno nasprotno od mnenja predsednika slovenskega združenja ravnateljev. Sindikati namreč od vlade zahtevajo, da predpiše obvezno nošenje mask za vse učence na višji osnovni stopnji in v srednjih šolah ter tako učiteljem zagotovi enako pravico kot drugim delavcem.

Francija je zadevo rešila tako, da s 1. septembrom uvaja obveznost nošenja mask na prav vseh delovnih mestih, od pariških finančnih četrti do tovarn na podeželju. Francoski liberalni minister za delo je to storil potem, ko je število dnevnih okužb minuli vikend prvič po maju preseglo 3.000, poskočilo je število pacientov v bolnišnicah in na intenzivni negi, ponovno se pojavljajo okužbe v domovih za ostarele.

Striktno nošenje mask na zunanjih in notranjih javnih krajih uveljavlja tudi večina španskih pokrajin. Samo na Kanarskih otokih pa maske niso obvezne. Glede nošenja mask ponekod obstajajo izjeme za plaže in javna kopališča, kar pa predvsem mladi izkoriščajo za goljufanje pravil. A španski policisti so pri sankcioniranju neizprosni. Samo v Malagi dnevno izrečejo več kot 150 kazni, v Valenciji denimo 200 dnevno, v Zaragosi 120, bolj prizanesljivi so v Barceloni, kjer jih spišejo približno 100 na teden, piše El Pais. Kazen za neupoštevanje nošenja maske znaša 100 €.

Zaradi ponovnega porasta primerov so pravila glede nošenja mask zaostrili v Italiji. Do zdaj je veljalo, da so obvezne v trgovinah, bankah, cerkvah, na javnem transportu in povsod, kjer se ne da držati varne razdalje, tako v zunanjih kot notranjih prostorih. Zdaj pa so uvedli obvezno nošenje mask v javnosti od šestih zvečer do šestih zjutraj ter za tri tedne prepovedali vse dogodke, kjer se pleše.

Še strožje režime glede nošenja mask pa imajo v azijskih državah, kjer imajo izkušnje s Sarsom, MERSom in nekaterimi drugimi nalezljivimi boleznimi.

Panika na Novi Zelandiji zaradi ene okužene družine


Enega najstrožjih režimov na svetu glede preprečevanja širjenja koronavirusa je uvedla socialistična premierka Nove Zelandije, Jacinda Ardern, ki jo sicer levoliberalci v Sloveniji neredko dajejo za vzor sodobne in napredne ženske političarke.

Zaradi zgolj nekaj dnevnih primerov koronavirusa (danes recimo 6) je Ardernova prestavila prihajajoče nacionalne volitve, pri čemer ni bila deležna silovitih kritik, kot Donald Trump, ki je zaradi bistveno slabše situacije v ZDA omenil nekaj podobnega. Na Novi Zelandiji morajo vsi okuženi v posebne izolirane kampe, ki jih straži vojska. Kdor tega ne upošteva, zanj poskrbi policija.



Gledano skozi politična očala načeloma (z izjemami) velja, da so levoliberalne in socialistične vlade v Evropi in svetu praviloma mnogo strožje pri uvajanju zaščitnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, konservativne in desne oblasti pa v tem smislu nekoliko popustljivejše. V Sloveniji je vsaj ob prvem valu epidemije veljalo ravno obratno, saj je politična in ideološka levica desnosredinski vladi očitala prestroge ukrepe, čeprav so njihovi ideološki somišljeniki po svetu uveljavljala mnogo strožje koronavirusne režime.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki