Marko Pahor, Finance: Ali res potrebujemo bolj progresivne davke?

Uredništvo

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor piše o davkih in neenakosti v Sloveniji v primerjavi z ostalim razvitim svetom. Njegov zaključek je, da bi nekoliko več neenakosti Sloveniji prej koristilo kot škodilo.

"V zadnjih tednih se na skrajnem levem polu slovenskega političnega obzorja spet pojavljajo ideje o tem, da je v našem davčnem sistemu premalo progresije. Predlogi, kako popraviti to "krivico", segajo od dvigovanja najvišjih dohodninskih stopenj, prek plačevanja prispevkov v blagajne socialnih zavarovanj po progresivnih stopnjah pa vse do progresije pri premoženjskih davkih," zapiše uvodoma.

"Sploh v celinski Evropi vlada po drugi svetovni vojni močan socialni duh, ki teži k visoki enakosti državljanov. To odseva tudi v najbolj sprejeti meri neenakosti, Ginijevem koeficientu, kjer na vrhu seznama najbolj enakih držav najdemo večinoma evropske države. Ginijev koeficient lahko zavzame vrednosti od 0, če bi vsi imeli popolnoma enak dohodek, pa tja do 100, kjer bi ves dohodek zaslužil en sam prebivalec. Tipične vrednosti so od malo nad 20 pa do prek 60. Že dolga leta je na vrhu seznama ali pa tik pod njim Slovenija, ki ima kazalnik okrog 24.  […]. Davčni sistem s svojo progresivnostjo precej zniža koeficient neenakosti – v Sloveniji ga, na primer, zniža z 38,1, kolikor znaša pred davki, za skoraj polovico, na 24,5, kolikor znaša po davkih. Med državami OECD je to drugi največji davčni popravek, za Finsko, ki pa ima kljub temu še vedno nekoliko večjo neenakost."

"Revija Financial Times je 16. septembra letos objavila članek, v katerem med drugim primerja razpoložljive dohodke gospodinjstev za vrsto držav, za peti, 10. in 90. centil ter mediano. Slovenija je v članku posebej poudarjena kot primer dohodkovno zelo egalitarne družbe. Za občutek, najrevnejša slovenska gospodinjstva (peti centil) imajo nominalno enake dohodke kot najrevnejša nemška gospodinjstva ter precej večje kot italijanska. V Italiji imajo enake dohodke kot slovenska gospodinjstva v mediani, a tu imajo nemška gospodinjstva že za četrtino višje dohodke kot slovenska. Na »premožnejšem« koncu, med 10 odstotki največjih prihodkov, Slovenija že krepko zaostaja. Nemško gospodinjstvo ima tu skoraj polovico večje prihodke, podobno tudi italijansko. Kakorkoli gledamo, progresije imamo v Sloveniji prej preveč kot premalo," pavi Pahor.

Celoten komentar preberite na Financah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike