Marjan Šarec snel masko: tudi njegova koalicija nima namena odpraviti diskriminacije otrok v zasebnih OŠ

Uredništvo
Vir foto: dz-rsi.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Neuspeli predlog ustavne obtožbe predsednika vlade (29:53) je bil, če ne druga, koristen za razčiščenje odnosa Marjana Šarca do zagotovitve 100 % financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ki ga v izogib diskriminaciji tam šolajočih zahteva Ustavno sodišče RS.

Večino svojega nastopa pred poslanci je posvetil polemiziranju z odločitvijo ustavnega sodišča in njenemu relativiziranju z eno od prejšnjih odločitev na podobno temo. Hkrati pa je tudi nakazal, da bo njihovo spopadanje s protiustavnostjo šlo v smer poskusa obvoza odločitve na način, kot je to leva opcija že nameravala storiti v prejšnjem mandatu. 

Oziroma kot je to ubesedil poslanec Socialnih demokratov Marko Koprivc: "Ustavno odločbo bomo spoštovali. Nikakor pa ne v smeri, ki jo ponujate vi, da bi izenačili financiranje javnih in zasebnih šol." 

Ustavno obtožbo predsednika vlade, ki velja za najmočnejši demokratični mehanizem proti nosilcu oblasti v rokah državnega zbora, sta vložili stranki SDS in SNS. NSi se, čeprav je kritična do ravnanja predvsem Cerarjeve vlade, ni pridružila, ker želi Šarčevi vladi dati priložnost, da do marca, ali pa vsaj do parlamentarnih počitnic protiustavnost odpravi. Pri glasovanju so se zato vzdržali. Radikalno stališče Levice do zasebnega šolstva (in zasebnega na splošno), kot tudi njen partnerski status z vlado, pa sta tako ali tako znana.

Čeprav je odpravo protiustavnosti Ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu - torej državnemu zboru - ne pa vladi, na kar so nekateri poslanci tudi opozorili, pa v SDS menijo, da ravnanje Marjana Šarca kot nosilca izvršilne veje oblasti pomeni kršitev ustave, za katero bi državni zbor premiera moral obtožiti pred ustavnim sodiščem.

Njegovi koaliciji so zamerili predvsem zavrnitev s strani SDS predlagane spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi diskriminatorno situacijo v celoti odpravila. S tem pa po mnenju SDS "vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezen javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah, ustvarjanje neenakosti ter kršitve Ustave Republike Slovenije in nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča."

Ker ni ministrom naložil spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, je po mnenju SDS premier opustil dolžno ravnanje, ki ima za posledico povzročitev nepopravljive škode in izgubljanje zaupanja v institucije pravne in socialne države. S tem pa je po prepričanju največje opozicijske stranke storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.

Šarec nakazal, kje bo obvoz


Sedanji predsednik vlade je še kot kandidat za predsednika države novembra 2017 glede financiranja zasebnih osnovnih šol povedal, da je treba vse sodbe spoštovati. "In če je Ustavno sodišče reklo, da moramo to uresničiti, moramo uresničiti, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča." 

Kot je povedal danes, na tem stališču vztraja, vendar pa "možna rešitev ni ena sama" in rešitev, ki jo je ponudil SDS "ni edina zveličavna".

Marjan Šarec: "Področje zasebnih osnovnih šol je nujno urediti celovito. Poleg samega financiranja je pri že obstoječih šolah treba doreči vprašanja povezana najmanj s sprejemanjem programov, izpolnjevanjem in zagotavljanjem njihove kakovosti ter z vpisom v razvid, ko gre za ustanavljanje novih šol, pa je treba urediti vsaj pogoje ustanavljanja in pa pridobitev javne veljavnosti programov." 


SDS-u je očital, da so predlagali polno financiranje "celotnega programa, tudi razširjenega dela, čeprav ni predmet javne presoje".

"Verjetno ste namerno spregledali zakonsko razlikovanje med obveznim, to so obvezni predmeti, izbirni predmeti, ure oddelčne skupnosti in razširjenim programov, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti," je dejal Šarec.

V nadaljevanju je vsebino ustavne odločbe najprej relativiziral s tesno odločitvijo (5:4), nato z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2001, ki je po njegovem mnenju "diametralno nasprotna" in ki pravi, da je različen obseg državnega financiranja javnih in zasebnih šol ustavno dopusten. Šarec pa ni izpostavil, da se to nanaša na zasebno šolstvo na splošno, odločba ustavnega sodišča iz leta 2014 pa obravnava obvezni del izobraževanja - torej osnovno šolstvo, kjer zaradi različnih financiranj prihaja do diskriminacije.

Tudi pri drugih govorcih s politične levice je prevladovalo polemiziranje z odločbo ustavnega sodišča in ne iskanje rešitev za njeno izvedbo. Ob izgovarjanju na druge neuresničene odločbe so še ponavljali znane ocene o družbeni neenakosti, ki naj bi jo povzročalo zasebno šolstvo, svarili pred erozijo kvalitete državnih šol na račun zasebnih ter trdili, da z razmahom zasebnega šolstva otroci ne bodo imeli več enakega dostopa do kvalitetnega izobraževanja. Manj nastrojen odnos do zasebne pobude v šolstvu so od koalicijskih strank pokazali le poslanci SMC.

Ob tem pa so s strani poslancev opozicije prihajala opozorila, da je pravni red v državi treba spoštovati ne glede na to ali se z njim strinjamo ali ne ter da je diskriminacijo otrok, za katere morajo starši doplačevati šolanje v zasebnih šolah, ki izvajajo od države potrjeni javno veljavni program, čim prej odpraviti.

KOMENTAR: Uredništvo
Nadaljuje se mrcvarjenje prava iz ideoloških razlogov
Če nič drugega, je današnja parlamentarna razprava dokazala, da je bilo razumnejše stališče nove levičarske vlade do uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede odprave diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, naivno pričakovati. Kljub nekaterim drugačnim signalom v predvolilni kampanji je Marjan Šarec z mesta novoizvoljenega predsednika vlade ponavljal identično ideološko zaznamovano retoriko proti zasebnim izvajalcem javno veljavnih šolskih programov, kot smo je v minulih letih vajeni od vseh levičarskih strank in organizacij. Ekstremno odklonilno stališče Šarca in drugih vodilnih ljudi LMŠ do zasebne pobude v šolstvu pa je nov dokaz, da nikakor ne gre za "sredinsko" stranko, kot nam jo želijo prodati nekateri komentatorji in osrednji mediji, temveč za združbo jasnih levičarskih stališč in nazorov, ki ob nekaterih vprašanjih drsijo celo v levičarski radikalizem. Podobno velja za druge stranke, ki jih prodajajo za sredinske. Kako si denimo drugače kot izraz nerazumljivega radikalizma razložiti izjavo nadomestne poslanke SAB Maše Kociper: "Ali si res želimo, da starši otrok, ki mislijo, da so boljši in večvredni, doplačujejo šolo, medtem ko drugi, ki tega denarja nimajo, niso deležni iste kvalitete izobraževanja?" Ta in številne druge izjave kažejo na odsotnost logičnega razmišljanja, obenem pa na kopico predsodkov in fobije do izobraževanja izven rigidnega državnega ustroja. Tovrstna miselnost prej kot v družbo liberalne demokracije sodi v čase propadlih družbenih sistemov prejšnjega stoletja. Da gre reševanje protiustavnosti tudi v Šarčevi v smeri poskusa obvoza vsebinske odločitve ustavnega sodišča, pa priča prav Šarčevo očitanje SDS-u, da se zavzema za "polno financiranje celotnega programa, tudi razširjenega dela, čeprav ni predmet javne presoje" Gre za manipulacijo na podlagi terminološke zmede, znano že iz prejšnjega mandata. Podrobno smo jo opisali tukaj, na kratko pa je potrebno vedeti, da je osnovnošolski program sestavljen iz obveznega in razširjenega programa, ki je sedaj financiran 85 %, ter nadstandardnega razširjenega programa, ki ni sofinanciran (v spadajo dejavnosti, ki jih šola določa sama, recimo konfesionalni pouk in podobno). Ustavno sodišče je naložilo 100% državno financiranje prvih dveh, torej obveznega in razširjenega programa. Interpretacije v prejšnjem mandatu in zdaj tudi Marjana Šarca pa gredo v smer, da razširjenega programa, ki ga morajo šole prav tako obvezno zagotavljati (dopolnilni pouk, podaljšano bivanje ...) država tudi po odločbi ustavnega sodišča ni dolžna financirati. Kar je seveda manipulacija, saj bi to pomenilo, da bi šole dobile celo manj javnega denarja, kot ga dobijo sedaj, kar pa je v nasprotju odločitve ustavnega sodišča, da je diskriminacijo otrok na podlagi stroškov obveznega šolanja potrebno odpraviti. Kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo, bomo videli marca, ko minister za šolstvo Pikalo napoveduje predstavitev enega od štirih predlogov "rešitve", ki jih bo predlagal vladi. A današnja parlamentarna razprava nič ne kaže, da bi te lahko bile sprejete izven okvirov obstoječe ideološke plombe.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golobova vlada v napad na ustavno varovane pravice staršev, saj načrtuje ukinitev sofinanciranja zasebnih vrtcev
  • 17. 01. 2024
Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije
Vroča tema: Nacionalno preverjanje znanja ne sme postati pehanje za oceno, katera šola je boljša
  • 22. 02. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja