Marjan Šarec morda ni najbolj moder, je pa iskren: glas Slovenije ne šteje nič

Rok Čakš
24

“Boste nadaljevali, kjer ste končali včeraj, ali boste začeli znova?”
“To bodo drugi povedali, kaj se bo zgodilo.”
“Kaj pa vi mislite?”
“Nimam kaj mislit. Jaz bom videl, kaj se bo zgodilo in temu primerno reagiral.”

Dialog med slovenskim predsednikom vlade in hrvaškim novinarjem v hali pred veliko dvorano v Bruslju je, glede na svojo sporočilno vrednost, v slovenski javnosti požel premalo pozornosti. Marjan Šarec je na sebi lasten način – tako, da ne pove ničesar – tokrat povedal veliko. Mnogo več kot smo vajeni od bolj diplomatskih, izkušenejših, tudi modrejših politikov. Morda celo preveč, kot bi se nekomu, ki da kaj nase in na svojo državo, spodobilo povedati. Sploh v mikrofon novinarja južne sosede.

In čeprav so se nekateri slovenski mediji Šarcu in Sloveniji vendarle trudili pripisati nekakšne zasluge pri reševanju kadrovskega rebusa služb na najvišji evropski ravni, se lahko ob naslovih kot je »Kdo je Šarcu pomagal ustaviti Plenkovića« zgolj prizanesljivo nasmehnemo. Seveda je bližje resnici navedba iz vsebine članka, da je v igrah interesov »specifična teža naše države in njen vpliv bolj ali manj enaka nič«. Naslov ima z bistvom sporočila Vukovićeve in Cirmana kaj malo skupnega. A urednik je že vedel, v čem je njegova vrednost.

Slovenski domet v zunanji politiki: naj sosedu crkne krava

Ob zadregi okrog nebogljenosti slovenskih politikov, na čelu s premierjem Šarcem, pri delitvi evropskih kart, je bilo sporočilo o slovenskem lobiranju proti hrvaškemu voditelju Plenkoviću pravzaprav edina informacija o tem, kaj je slovenska delegacija v Bruslju sploh počela. Očitno je nerganje proti uspešnejšemu sosedu trenutni slovenski zunanjepolitični domet.

Očitno je nerganje proti uspešnejšemu sosedu trenutni slovenski zunanjepolitični domet.

Na koncu sta seveda odločili Francija in Nemčija in od našega jalovega rovarjenja je v evropski diplomaciji kvečjemu ostal slab priokus, v odnosih s Hrvaško pa kakšna zamera več. Če že ne zapravljena priložnost, da Plenkovića podpremo v zameno za arbitražo, kot je zapisal dr. Marko Lovec v Večeru. »Zdaj smo izgubili oboji in se lahko sončimo v zalivu nepomembnosti,« je še dodal profesor mednarodnih odnosov s FDV. Mi pa lahko zgolj še spomnimo, da je sosedova crknjena krava slovenskemu karakterju (pre)pogosta uteha.

Slovensko nemoč na evropskem parketu so mediji, pa tudi nekateri politiki, opravičevali s posploševanjem, da so se tako ali tako med seboj vse dogovorili veliki in da majhni pri mizi niso imeli praktično nobene besede. A prav Plenkovićeva politična igra, čeprav na koncu spodletela, dokazuje, da temu ni tako. Še bolj pa nedvomen uspeh hrvaškega premiera in četverice voditeljev Višegrajskih držav, ki so uspeli zminirati nespodoben dogovor Macron-Merkel, da bi predsedstvo Evropske komisije prevzel Socialist Frans Timmermans. Čeprav brez visokih stolčkov so se Višegrajci  iz bruseljskih kadrovskih pogajanj domov vrnili  zmagoslavno.

Histerični socialisti in drugi slovenski statisti evropske limonade

Ob sklenjenem dogovoru med političnimi bloki so najbolj histerično cepetali slovenski Socialni demokrati. »Katastrofa za EU!« je na Twitterju kriknila Tanja Fajon. »Beda demokracije«, se ji je pridružil Milan Brglez. Pri tem se seveda nista zgrozila nad poskusom inštalacije poraženca volitev Timmermansa na čelo EK, temveč nad predlogom, da predsednica EK postane nemška konservativka Ursula von der Leyen.

Besed odobravanja nad tem, da bo najvišjo funkcijo v EU zasedla ženska, ki je povrhu še mati sedmih otrok, iz ust Fajonove seveda nismo slišali. Raje se je javno pritoževala, da nobenega od visokih kadrovskih položajev ni zasedel kdo iz Vzhodne Evrope. Medtem ko je sama za predsednika Evropskega parlamenta brez pomislekov podprla Italijana Davida Sassolija.

In nenazadnje; glede na to, kako uveljavljena in vplivna naj bi bila na evropskem parketu, čudi, da sama ni bila del resnih kombinacij za kakšno pomembno funkcijo. Niti ne za eno od štirinajstih parlamentarnih podpredsedniških mest, čeprav smo po besedah dr. Lovca ena redkih držav, ki te funkcije še ni imela.

Kakorkoli, televizijske kamere, mikrofoni in hitri prsti družabnih omrežij so iz strasbourskih in bruslejskih kuloarjev minule dni naplavili serijo tovrstnih nedoslednosti, nad katerimi se je iz domovine naslajal tudi Janez Janša:

Šarec mu je brž odvrnil, da je tako državljanom kot njemu samemu težko doumljivo, da Janše ni bilo zraven, pa ve o vsem skupaj več kot on, ki je bil zraven. Ter za povrh navrgel še, da nekaterim pač ostane le twitanje.

S svojim nedoslednim, sprenevedavim in dvoličnim odnosom do skupnih interesov, ciljev in ravnanj znotraj evro-atlantskih zavezništev smo svojo kredibilnost in s tem vpliv zbili praktično na ničlo.

Točnejši opis Šarčevega preživljanja časa v Bruslju, kot ga je podal Janša, bi bilo težko najti. A tudi v Šarčevem returnu je zrno resnice. Kako to, da predsednika SDS ni bilo zraven, niti ni bil nikjer omenjen, ko pa vendar izpolnjuje vse pogoje za visoke evropske funkcije v EU (bivši premier, predsedujoči Svetu EU, dolgoletni član EPP …), se je vprašal nekdo na Twitterju.

Izolirani, marginalizirani, osamljeni, pozabljeni …

Vse to nazorno priča, kako boleče nepomembna in nebogljena je znotraj evropskih zavezništev Slovenija. In kako zelo so po vzornem pristopnem procesu, sprejetju evra in blestečem predsedovanju Evropski uniji v času prve Janševe vlade, levičarske garniture državo zunanjepolitično zavozile.

S svojim nedoslednim, sprenevedavim in dvoličnim odnosom do skupnih interesov, ciljev in ravnanj znotraj evro-atlantskih zavezništev smo svojo kredibilnost in s tem vpliv zbili praktično na ničlo. Hrvati se v odnosu do Zahodnih zaveznikov seveda obnašajo popolnoma drugače. In glej, rezultati so tukaj.

Če so raziskave še novembra lani kazale, da si Slovenija zadnje mesto med državami z najmanj vpliva na politiko EU-ja deli s Hrvaško, Latvijo in Malto, je vsaj prva zdaj nedvomno odskočila. O slednjem navsezadnje priča tudi nemoč Slovenije, da bi dobila potrebno podporo za uveljavitev tako nedvoumne, obligatorne in mednarodno veljavne sodbe arbitražnega sodišča.

Prav zato prostodušno priznanje našega predsednika vlade hrvaškim novinarjem, da je v Bruslju le statist, ki “nima kaj misliti”, niti ne čudi. A kaj bi to, Slovenci se pogosto zadovoljimo že s tem, da ni uspelo tudi sosedu.

24 KOMENTARJI

  1. Zelo me moti nastrojenost portala Domovina in njenih novinarjev proti vsemu kar ni NSi ali SDS. Spet se v članku blati Šarca spregleda bistvene stvar. Najboljša pa je ta Čakševa bistroumna cvetka,ko povzema dr. Lovrenca: “Če že ne zapravljena priložnost, da Plenkovića podpremo v zameno za arbitražo, kot je zapisal dr. Marko Lovec v Večeru.”
    Se ti sanja, kaj s tem sporočaš???
    To je enko kot bi rekel lopovu, da mu boš dal liziko, če bo od sedaj naprej spoštoval zakone.
    Nehajte že enkrat s to arbitražo, ker je zgodba z arbitražo končana. Sodišče je izreklo sodbo in tu se stvar neha. Deomkratične države (in ljudje) sodbe spoštujejo. Lopovščina sinjega galeba pa išče vse načine kako bi se temu ugovarjala. Mi bi se šli pa neke igrice pod mizo. Načelnost z odliko!

    • Veste, imate na voljo večino medijev, ki tega modreca zgolj hvalijo, ob katerih lahko potolažite vašo ranjeno dušo. Če tu in tam naletite na kakšen medijski unikum, ki gre proti toku kolektivnega in po novem celo zapovedanega enoumja, vas vljudno povabim k strpnosti do drugačnega mnenja, kot je vaše t.j. kolektivno zapovedano.
      Če je to za vas prehuda preizkušnja, dajte, zaplavjte v morju enoumja Dela, Vecera, Dnevnika, Mladine…glejte RTVS (LJ). Tam bodo vašega šarca izključno hvalili.

      • Če je le mogoče berem novice in kometnarje iz več različnih medijev. Samo na tak način se lahko človek približa resnici. Velikokrat se iz letala vidi kako se nekateri mediji nagnjeni v eno stran, drugi pa v drugo. Resnica pa je ponavadi nekje vmes in tej se je mogoče približati samo če bereš čim več različnih stvari.

  2. Vse tako kristalno jasno in nedvoumno, malo od tega pa takrat, ko je potrebno iskreno in brezkompromisno podpreti ter sodelovati. Takrat imamo pa politika v zaporu.

  3. Spet Caks! Postavi Sarca koncno ze enkrat tja, kamor spada; med luzerje, laznivce, cvekarje, serpentinske, golobice, kucane in papeza! Zaljiv tip, nesramen do ljudi, celo in predvsem do tistih, ki so ga volili. Je nesposoben, a bo drzal to dano premierstvo do skrajnega konca. Njemu je toliko do Slovenije kot Jankovicu do Ljubljane. Oba sta nastavljenca, oba totalno nespsobna, oba delata zase! Volivec, kreten, kriv si pa ti, da se tvoj in moj otrok vozita s fickom, Jankovicevi pamzi z BMWjem, Sarec pa s Falconom! In ti , Caks, rabis ucno uro pri g. Pozarju ali en dan pri pravih novinarjih! Ne v Studio City pri Stefancic jr.! NE!!

  4. Pri ključnih nacionalnih vprašanjih bi morali vsi pozabiti na svojo obarvanost in delovati državotvorno. Vsi!
    A krvavordeči pač kadrujejo le po lojalnosti, ne po sposobnosti. Pa smo tam, kamor sonce ne posveti…
    Pa se ni za čuditi, tudi na naši strani imamo “patriota”, ki stranko postavlja pred državo! In mu potem niti relativna zmaga ne pomaga…

  5. Ja Serpentinsek z svojimi Sarcizmi polni razumne glave Slovencev…. je hudicevo pameten, to se opazi, ko ima nasmesek na obrazu…tak cuden, poblesavljem….Ja, ta fant je modrijan!

  6. Človek bi komentiral, a kakšen smisel ima sploh komentirati to gnusobo od levuharske zagrizene oblastiželjnosti in neskončnega pohlepa, zaradi katerega mafija postavi za izvrševalce oblasti v vlado in parlament ljudi, ki jim idiotizem gleda iz oči?

    In Šarec seveda “nima kaj misliti” – uboga dolina šentflorjanska, ubogi Blatni dol, uboga Slovenija, da se tudi po sedmih desetletjih sramote ne moreš rešiti teh grabežljivcev, izkoriščevalcev in uničevalcev naivnega naroda…

  7. Mafija iz globoke države prav dobro ve, zakaj nam instalira poden slovenskih politikov za predsednike vlade. Mafija dobro ve, kako je slovenski folk butast. Zato folku že daleč pred volitvami sugerira koga naj voli. In butast folk pridno izpolni mafijska pričakovanja. Instaliranje slabega politika je s tem končano. In Slovenija zopet pade na nekaj stopničk. Za povrhu pa mafija že spet lansira do solz pocukrano pravljico, kako nam je v jugoslovanski vojaški diktaturi, ki jo je vodila vojaška hunta, bilo neznosno lepo.

  8. “Nimam kaj mislit. Jaz bom videl, kaj se bo zgodilo in temu primerno reagiral.”
    Še eden od pomenljivih šarcizmov za zgodovino slovenskega političnega in diplomatskega diletantstva.
    Očitno profesionalni imitator in komedijant v svoji najnovejši vlogi prvaka LMŠ in premera Vlade RS nadvse uživa, ko lahko z naslado “nedolžnega opazovalca” opreza za evropskimi politiki, se z njimi sladkobno rokuje in osladno smehlja ter se z na daleč vidne distance nemoči, neveščosti in svoje apriorne nezainteresiranosti ter previdne nevpletenosti privoščljivo in tipično po slovensko naslaja nad nedoslednostmi, spletkami in veščinami velikih državnikov, s katerimi si lahko polni svojo komedijantsko zakladnico dragocenih izkušenj, kreatur in zgodb za nove “stand up” ekshibicije in imitatorske kreacije, s katerimi se bo lahko dobro preživljal po začasnem nadvse poučnem izletu v svet visoke politike in diplomacije vse do konca svojih dni.

  9. O Šarcu nima smisla razmišljati in nakladati. Vsi vemo kako je prišel in zakaj na položaj PV! Tudi za Slovenijo ve vsak evropski politik, da je izoliran in osamel ter recikliran otok komunizma v Evropi in da se zato z njenimi politiki in njihovimi željami nima smisla ukvarjati. Ignorirali nas bodo, dokler bomo volili preteklost, ko se bomo zbudili in izvolili kaj novega, bomo spet aktualni!
    Niso pa drugi evropski politiki dosti boljši od naših, če so se dogovorili za Timmermansa! Ta je namreč pred evropskimi volitvami v intervjuju za tv ZDF izjavil, da je že čas, da evropski narodi začno izginjati in da se začne Evropa federalizirati in da bomo to najlaže dosegli s pospešenimi migrantskimi tokovi iz Afrike! Ta mož torej sodi v zaprt oddelek umobolnice, ne pa na vrh evropske komisije in politiki, ki so se zanj dogovorili prav tako! Raje imam človeka, ki nima kaj mislit, kot ljudi, ki mislijo, da je potrebna invazija črnskih muslimanov!
    Toda človek obrača, Bog pa obrne in priskrbel nam je sijajno kandidatko Ursulo von der Leyen, mater 7 otrok in zdravnico, ki si gotovo ne želi mrcvarjenja genitalijj in pretepanja svojih hčera in vnukinj zavitih v črne rjuhe po šeriatskem pravu. Bolestne želje po raznarodovanju in razkristjanjevanju ter mešanju ras in inkompatibilnih religij bo sigurno zavirala, kolikor bo mogla. Ostane nam le še molitev, da bi funkcijo dobila in obstala, kajti že zdaj, ko ni storila še ničesar, je postala mnogim levakom trn v peti!

  10. malo več doslednosti…Plenković je svojo zunanjo ministrico spravil za glavno tajnico Sveta Evrope, aktivno je z višegrajci zminiral Timmermansa…ni pa šans, da bi iz tako male države dobil 2 funkciji…je pa upravljalec vajeti iz ozadja

  11. Šarac-bister, Šarac-moder, Šarac-iskren – ne eno ne drugo, mojster Čakš!
    Shizofrenija pod Kučanovo taktirko Iškarjota Milana, ki mu štango drži tudi diskreditirana kurija modrijana Zoreta
    ———————————————————————————————————————–
    Od bralca Božje besede do predsednika Vlade pri Božjem namestniku
    Katarza bleferstva klene slovenistanske shizofrenosti v posranih gatah komunističnega prisklednika.
    Če dušni pastir, ki je vodil šizofrenega dvopolnega dvostolčkarja koritarja Šarca skozi del življenja, še ni dojel, potem naj mu sporočilo dr.Juhanta vrže v pušco naslednjo Nedeljo. Dodam 5Eur.
    Omenjeni duhovnik se na pozive, da naj duhovnega črnoborzijanca in komedijantsko šemo, Šarca zabriše iz Božjega hrama, ne odziva že več mesecev!

    • Ponavljam že enkrat izrečeno. Naj omenjeni duhoven pusti pravilno povedano, komedijantsko šemo, na miru in se raje posveti tistim, ki gredo v nedeljo od maše naravnost na volišče in to šemo obkrožijo.

  12. dzi nu nje ja, zakaj pa ne ? Trst je lepo mesto in je kaj videti! Vem,muči te Cerar in njegova odločitev o zapori meje.Slovenski migranti ne bodo mogli iz Slovenije v Italijo.Kaže,da tudi v tem nismo uspešni.
    Italijani bodo hočeš nočeš morali graditi zid. Ti jim boš kot kvazi Primorec lahko lepo pomagal. Boš nosil “cigle in malto”. Tu in tam,kaj preklinjal in ko boš dobil “klobaso” se boš umiril.

  13. Res mi je žal,a ne gre drugače : kakšni volivci,kakšna volilna “matematika”, takšna koalicija in predsednik vlade !
    Hvala Bogu,da je Šarec “komedijant”, sicer bi imel “bruselj” resne težave.
    Po drugi strani pa je dobro,da je Slovenija v vsem tako mala ( razen v postsocializmu,levičarstvu,komunizmu,šarcizmih,nevoščljivosti,zavisti,egih),ker bi v vseh drugih variantah povzročila kupe škandalov,neverjetnih zapletov,dosmrtnih zamer.
    Šarec in Slovenija so manjši od najmanjših.Zato njegove besede ne presenečajo : nič ne misli,bo pa reagiral,ko bo moral : bežal !
    Kaj bo šele,ko bo Slovenija prišla spet na vrsto za vodenje EU ?
    Mislim,da EU/birokracija že išče varianto,kako se Slovenije “znebiti” z “vrha” EU.
    Po moje bi se to moralo zgoditi,kajti s trenutno vlado voditi EU -katastrofa !

  14. Slovenski štor, dobro ste povedali.
    Pod Cerarjevo vlado se je zgodil nedopustni “pogovor” našega ARBITRA, kar pšo telefonu. Zunanji m.Erjavec je bil “0”, Cerar pa ga je POVSEM zamenjal, kot zunanji minister.

    Nadrejeni Cerarju je Šarec. In ti TRIJE možakarji nimajo kaj doseči v EU. Zato pa se Šarec, tako pri papežu, kot v Bruslju zanima samo za to – da bi se celi BALKAN vključil v EU. Edino to Šerec vedno jasno zagovarja.

    Sicer pa, kdo bi nas resno jemal. Kako naša vlada ceni lastno državo, je pokazala PROSLAVA 24.6.2019. Če ne bi govoril tudi predsednik Pahor, se iz VSEBINE proslave, sploh ne bi videlo kaj in ZAKAJ praznujemo ta praznik. To se vidi, da vlada ne spoštuje niti države, ki jo vodi, kaš šele, da bi SPOŠTOVALA SOSEDE.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime