Marjan Podobnik: Še vedno vidim možnost, da se SLS pobere in postane stabilen del normalne desne sredine (2. del)

POSLUŠAJ ČLANEK
V drugem delu intervjuja z nekdanjim predsednikom SLS in podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom smo se pogovarjali o širšem dogajanju v soseščini in EU, zakaj tradicionalne zmerne stranke danes težje pritegnejo volivce, stanju v Slovenski ljudski stranki po volilnem porazu ter možnih nadaljnjih potezah stranke in desne sredine. Preberite tudi, ali se še kdaj vidi v aktivni politiki.

Kako komentirate dejstvo, da so stranke s populističnimi in radikalnimi nazori – desne in leve – v Evropi očitno v porastu? Koliko krivde tu nosijo tradicionalne in zmernejše politične sile; zakaj danes težje pritegnejo večje množice volivcev?

Če npr. pogledamo italijanski primer, vidimo, da "ima brado". Po desetletjih prevlade krščanske demokracije je ta v nekem trenutku dobesedno razpadla, ker očitno ni dala pravih odgovorov na izzive časa. Berlusconi ob svojem nastopu denimo ne bi mogel tako prepričljivo uspeti, če bi tradicionalno večinska krščansko-demokratska stranka ene od ustanoviteljic EU ponujala primerne rešitve za aktualne probleme.


Nezaupanje v etablirano politiko se je v nadaljevanju v Italiji izrazilo z visoko podporo Gibanju 5 zvezd, ki ga je ustanovil Beppe Grillo. S ciljem oblikovanja vlade pa je ob močni aktivnosti italijanskega predsednika pred kratkim nastala vlada, ki je bila pred in po volitvah med manj verjetnimi.


Za madžarsko in v zadnjem času tudi avstrijsko vlado se v številnih slovenskih medijih pogosto uporabljajo oznake "skrajno desne, populistične, radikalne" itd., in to pogosto ravno zaradi ukrepov, ki so bili že po nekaj mesecih prepoznani kot učinkovit odgovor na velika varnostna tveganja. Zato je treba biti previden pri uporabi oz. lepljenju teh oznak, saj se z njimi pogosto skuša predvsem diskreditirati ljudi pri izvajanju težkih, a pogosto nujnih odločitev.


Hkrati pa na pojave določene radikalizacije seveda vplivajo tudi in predvsem zunanji dejavniki. Pred 20 leti denimo vprašanja množičnih migracij v današnjem smislu sploh ni bilo, danes pa je to izjemno pomembna tema z velikimi in dolgoročnimi tveganji. Voditelji po Evropi ta tveganja različno ocenjujejo in so se tudi različno odzvali.


Čeprav se osebno ne strinjam z vsako posamezno potezo njihovih vlad, je dejstvo, da je varnost v t. i. višegrajskih državah trenutno na višjem nivoju kot v nekaterih doslej najvplivnejših državah EU, saj so npr. jasno definirale svoj odnos do nezakonitih migrantov ter do nekritičnega sprejemanja in prevzemanja kulture in navad, ki so evropski tradiciji tuje in neprijazne.


Menim, da je seveda naša krščanska dolžnost pomagati pri reševanju aktualnih problemov predvsem v državah izvora migracij. A rešiti vseh problemov neka 500-milijonska Evropa enostavno ne more, sploh pa ne s sprejemanjem takega števila migrantov, ki jo lahko v temelju spremenijo – samo Afrika ima danes denimo 1,2 milijarde prebivalcev. Ob tem je potrebno upoštevati, da v veliki večini držav, od koder danes prihajajo migranti, ni vojne in posledično teh ljudi ne moremo označiti za begunce.


Dobro je tudi primerjati današnje dogodke z nekaterimi v preteklosti – povlečemo lahko določeno vzporednico s turškimi vpadi. Če se denimo v 16. in 17. stoletju krščanske vojske, vključno s Slovenci v avstrijskih enotah, ne bi postavile po robu turški, bi bila danes Evropa verjetno videti zelo drugače.


Drago Jančar je denimo v intervjuju za STA o vrednotah dejal, da "smo do vednosti o tem, kaj so človekove vrednote in kaj niso, prišli skozi dolgo zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov."


Tradicionalne stranke in predvsem njihovi voditelji, ki volivcem ne bodo ponudili prepričljivih odgovorov na probleme našega časa, bodo najbolj odgovorni, če bodo namesto zmernih pridobivale vpliv skrajne stranke na obeh polih.


Koliko vzrokov za te slabitve tradicionalnih strank po Evropi je v samih njihovih voditeljih? Koliko pa v vodstvu EU; kako komentirate odziv EU na glavne aktualne probleme?

Mislim, da ima EU v zadnjih letih glede tega kar nekaj smole. Ravno v trenutku, ko bi že zaradi notranje trdnosti potrebovala čim boljšega bruseljskega krmarja, se nam dogaja Jean-Claude Juncker, ki mu je treba sicer priznati veliko izkušenosti, obenem pa pravzaprav simbolizira marsikaj od tega, kar je narobe z EU. Z njegovim izborom Evropska ljudska stranka resnično ni imela srečne roke, saj so obstajali tudi ustreznejši kandidati.


Jasno je, da Unija na ta način nehote v nestabilni svet pošilja slaba sporočila, kljub pomembnim in kočljivim aktualnim vprašanjem. Mislim, da je tudi ELS nekoliko zaspala na lovorikah in lagodju dolgoletne večine. To dejstvo bo po mojem mnenju lahko imelo tudi negativen vpliv na volitve v Evropski parlament prihodnje leto, če sedanji evropski poslanci ELS iz Slovenije ne bodo dovolj odločno delovali v smeri odgovorne drže vodstva EU, ki seveda ni samo g. Juncker.


Žal je EU postala precej odtujena in nekoliko vzvišena; to se pogosto vidi tudi v načinu komuniciranja. Marsikateri podjetnik bi se denimo ob tem, ko bi videl, kako Bruselj ravna z našim, davkoplačevalskim denarjem - npr. pri preplačevanju funkcionarjev - verjetno prijel za glavo. Bojim se, da se bodo v primeru, da ne pride do pospešene streznitve, kmalu lahko začele vleči nekatere vzporednice s časom propadajočega rimskega cesarstva.


Stranka, ki ste jo nekoč vodili, SLS, drugič zapored ni uspela preseči parlamentarnega praga. Kje vidite razloge za to?

Rezultat je po mojem mnenju povsem pričakovan; enostavno zopet velja pravilo »kar boš sejal, to boš žel«.


Mimogrede, ko govorimo o izključevanjih kot delu te »setve«, naj popravim včerajšnji zapis: Janez Podobnik ni bil izključen iz SLS, pač pa je bil med tistimi, ki so ob moji izključitvi protestno izstopili.


Mislim, da je tako prepričljiv poraz velika sreča in zadnje upanje za boljšo prihodnost SLS, saj zdaj vendarle tečejo neke aktivnosti v smeri nujnih sprememb, pri katerih pa je po mojih informacijah prisotne premalo samokritičnosti najodgovornejših za stanje stranke.


Kljub vsemu torej sam pripisujem nekaj možnosti temu, da se SLS pobere in postane stabilen del normalne desne sredine ter njenih vlad, ki bi Slovenijo lahko peljale po pravi poti blaginje, stabilnosti in varnosti.



Srednjeročna realnost bo najbrž narekovala neko povezovanje potencialno konsolidirane in okrepljene SLS v koalicijo z NSi po določenem vzoru CDU-CSU.

Kakšna naj bo torej prihodnost SLS? Je vredno vztrajati na samostojni poti ali razmisliti o kakšnem združevanju z drugimi strankami na desnici?

Mislim, da bi bilo nujno narediti povezave z vsemi, ki so nekoč bili v SLS ali pa blizu nje, v prvi vrsti torej s Kanglerjevo NLS in Primčevim GOD-om. Velika škoda je, da je vodstvo SLS pred volitvami zavrnilo pobudo o skupni listi s strani Kanglerja in Primca; tak korak bi bil edini logičen.


Srednjeročna realnost pa bo po mojem mnenju najbrž narekovala okrepljeno sodelovanje in dolgoročnejše povezovanje potencialno konsolidirane in okrepljene SLS v koalicijo z NSi na primer po vzoru CDU-CSU. Takšno sodelovanje bi denimo bilo povsem logično in potencialno možno že na prihajajočih lokalnih in evropskih, v nekaj letih pa tudi na parlamentarnih volitvah.


Če do 23. avgusta vseeno ne bomo dobili mandatarja in bodo sledile predčasne volitve, bo to nekakšna druga priložnost za SLS in ostale stranke desno od sredine, ki so pod parlamentarnim pragom pustile okoli 40 tisoč pomladnih glasov. Kako bi pomladne stranke lahko najbolje izkoristile to potencialno priložnost?

Omenjenih 40.000 glasov bi pomenilo tudi 4 ali 5 poslancev, od katerih sta jih del preko ostankov dobili drugi dve desnosredinski stranki, druge pa druge stranke.


Ob tem je potrebno izreči pohvalo Primcu in Kanglerju, ki sta ob spoznanju, da njuna lista ne bo presegla parlamentarnega praga, pozvala lastne volivce, naj volijo druge sorodne stranke, da se glasovi ne bi izgubili. To je verjetno prispevalo vsaj enega ali pa celo več poslancev, kar je omogočilo, da danes sploh še obstaja tudi možnost oblikovanja neke poudarjeno sredinske vlade in ne le levo-leve vlade.


Za desno sredino je sicer vedno pomemben faktor tudi normalna komunikacija in sodelovanje med sorodnimi strankami. Kolikor je meni znano, danes med Janšo in Toninom taka komunikacija obstaja.


Hkrati pa je, kot sem že omenil, potrebno konsolidirati in združiti ostale pomladne politične akterje v SLS in nato brez prevzemanja nepotrebnih rizikov iti na volitve v taki formaciji, da se bodo glasovi zanjo zagotovo odrazili tudi v državnem zboru.


Klasično desno sredino bi tako predstavljale tri stranke, SDS, NSi in SLS. Menim, da bi v tem primeru razširjena in povezovalna SLS lahko z ustrezno držo pritegnila kar nekaj novih glasov, ki so na minulih volitvah šli denimo k SMC ali LMŠ.


Kaj trenutno počnete sami, se morda še kdaj vidite v politiki?

Trenutno se največ ukvarjam s projekti, ki so tako ali drugače povezani s Centrom biotehnike in turizma Grm v Novem mestu in s hrano, preko katerih vzpostavljamo kratke verige preskrbe s hrano od proizvajalca do potrošnika, s poglavitnim ciljem povečanja samooskrbe s hrano in vzpostavljanja novih stabilnih delovnih mest na podeželju. To delo me zelo veseli, saj je tudi neposredno povezano z mojo izobrazbo in številnimi izkušnjami.


Kar pa se politike tiče, pa v njej ta trenutek ne vidim posebne možnosti niti potrebe po udejstvovanju. Menim namreč, da politika ne more biti stvar polovičarstva in zahteva celega človeka, poleg tega pa me po tem, ko smo nekoč dosegli 207 tisoč glasov in skoraj 20 odstotkov, manjše stvari ne zanimajo. Majhnih strank je že danes preveč.


Aktivno me torej politično delovanje ne zanima, z veseljem pa po svojih močeh podprem stvari in politične akterje, s katerimi se vrednostno ujamem. Vesel bom, če bo na desni sredini razvoj dogodkov šel v smeri, da bodo ljudje teh nazorov imeli možnost izbire med vsaj tremi strankami, ki bodo imele zagotovljeno močno prisotnost v državnem zboru, hkrati pa peljale politiko, ki se lahko pogovarja s kredibilnimi strankami in ljudmi na levi sredini, v dobro Slovenije, Slovencev in celotne skupnosti.


Preberite še prvi del intervjuja z Marjanom Podobnikom: Globoka država bo storila vse, da bi prišlo do levo-leve koalicije
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike