Marjan Podobnik: Globoka država bo naredila vse, da bi prišlo do levo-leve koalicije (1. del intervjuja)

POSLUŠAJ ČLANEK
Marjana Podobnika, mlajšega od bratov Podobnik, se večina Slovencev spominja kot predsednika močne SLS iz časov, ko je ta tvorila vladno koalicijo z LDS.

Dejstvo je, da je danes 57-letni diplomirani inženir agronomije pomembno zaznamoval slovensko politiko 90. let. Njegovo mnenje ima, posebej v pomladnih krogih, še vedno velik odmev.

Po tem ko je vodstvo SLS leta 2014 prevzel Marko Zidanšek, je sicer prišlo do konflikta med njim in bratoma Podobnik, katerega rezultat je bila izključitev obeh iz stranke. Marjan Podobnik je že dolgo kritičen do smeri, ki si jo je stranka zastavila, in tudi širše vidi veliko možnosti za izboljšanje položaja desne sredine. V času, ko potekajo zapleteni povolilni pogovori, smo ga prosili za intervju.

Kako vidite današnjo zapleteno povolilno situacijo? Kaj o političnem prostoru pove dejstvo, da se že mesec in pol za vstop v koalicijo pogaja kar 5-6 strank, med katerimi sploh ni zmagovalke volitev?


Glede na to, da imamo zelo veliko število strank, ki so se uvrstile v državni zbor, to ni neko posebno presenečenje; imeli smo že precej daljša obdobja oblikovanja vlade. Tudi pogovori, ki potekajo na eni in drugi strani, se mi zdijo nekaj normalnega v takšni povolilni situaciji, sploh glede na to, da imamo kar nekaj t. i. imenskih strank, ki programsko in kadrovsko niso tako profilirane.


Ima pa zmagovalka volitev, vsaj s strani predsednika države, povsem ustrezno in korektno mesto – bila je prva nagovorjena k oblikovanju vlade in v prvem krogu neuspešna, zdaj pa teče drugi krog.


Se vam zdi, da je strank preveč, še posebej omenjenih "imenskih"?


Sam sicer nisem pristaš primerjav, da je Slovencev za eno predmestje nekega velemesta, saj imamo tudi manjše, a zelo pomembne države. Res pa je, da veliko število strank, še posebej tistih, ustanovljenih ad hoc, ne predstavlja ravno dodane vrednosti.


Zelo zanimivo se mi zdi denimo stališče ustavnega pravnika Kaučiča, ki govori o potrebi po dvigu t. i. parlamentarnega praga za zmanjšanje števila strank. Je pa verjetno danes še večja motivacija mnogih posameznikov in skupin, ki se povežejo v stranke, državno financiranje tistih, ki na volitvah dobijo več kot 1 % glasov. Ta podpora se danes - čeprav ima svojo logiko - nekako obrača v lastno nasprotje in vsaj z vidika cilja stabilne politike ne deluje pozitivno.



Ni potrebno biti pretiran poznavalec slovenske politike, da se dobi skupnega imenovalca izključevanja SDS – to je v prvi vrsti globoka oz. vzporedna država.

Kako gledate na kategorično izključevanje SDS iz povolilnih pogovorov? Je res le posledica nesprejemljivih izjav in stališč v zadnjih mesecih? Koliko krivde za to pa nosi sama stranka?


Mislim, da ni potrebno biti pretiran poznavalec slovenske politike, da se dobi skupnega imenovalca teh izključevanj – to je v prvi vrsti globoka oz. vzporedna država. Čisto empirično se namreč da dokazati, da so glavni akterji teh vedno novih pozivov k odklanjanju sodelovanja z Janšo že dolgo povsem isti.


Ti krogi enostavno skušajo preprečiti nek normalen razvoj Slovenije, tako gospodarski kot siceršnji. Sem pa vseeno optimist; mislim, da jim počasi zmanjkuje sape in da se ta zgodba – čeprav v Sloveniji traja dlje kot v večini drugih tranzicijskih držav – počasi končuje.


Kar se tiče drže in retorike zmagovalne stranke, pa verjetno tudi ni ravno optimalna. Osebno sicer ne poznam strategije SDS, a če želiš oblikovati vlado, moraš za partnerstvo pridobiti tudi koga iz levosredinskega kroga in zato so nekatere izjave in tviti te stranke milo rečeno neposrečeni. Ob dejstvu, da je SDS z Janezom Janšo npr. odlično vodila EU, ko ji je Slovenija prvič predsedovala, bi se mi zdelo resnično škoda, da bi bila ponovitev te možnosti zapravljena zaradi prej omenjenih potez.


Zakaj je po vašem mnenju danes tako nerealno govoriti o velikih koalicijah preko sredine; kje so vzroki za takšno polarizacijo? Kako da je bila denimo 1997. možna velika koalicija LDS-SLS, danes pa se kaj podobnega zdi skoraj nemogoče?


Sam ne menim, da je kaj takega nemogoče. Je pa potrebno vedeti, da je bila tista velika koalicija 1997. sprejeta tako na nož, da je marsikateremu politiku iz tedanjega časa danes verjetno nerodno, ko bere lastne izjave.


Je pa potrebno upoštevati, da v današnji situaciji klasična velika koalicija, kot je bila tudi omenjena LDS-SLS, sploh ni možna. Prvi dve najbolje uvrščeni stranki sta namreč po rezultatu neprimerljivi in skupaj nimata zadosti poslancev za parlamentarno večino, poleg tega pa bi bila klasična, ideološko raznolika velika koalicija dejansko SDS-SD in ne SDS–LMŠ. Rezultati letošnjih volitev enostavno ne spodbujajo k razmišljanjem o klasični veliki koaliciji.


Osebno sicer mislim, da bi bila neke vrste velika koalicija v javnosti večinsko dobro sprejeta in politiki zanjo iz tega naslova ne bi imeli prevelikih zadržkov.


Bi pa bilo v tem primeru potrebno precej omejiti število ciljev ali programskih točk, npr. na nujno reformo zdravstva, nekaj ukrepov za krepitev socialno-tržnega modela razvoja, pripravo na predsedovanje Slovenije EU leta 2021 in odgovoren pristop do varnostnih vprašanj, hkrati pa se popolnoma odreči odpiranju vrednostnih in ideoloških vprašanj.



Če bi vedel, da bo tisto naše sodelovanje v vladi tako izrazito negativno sprejeto v ostalih pomladnih strankah, Cerkvi itd., vanj gotovo ne bi šel.

Kako danes gledate nazaj na sodelovanje v omenjeni vladi, bi se še enkrat odločili zanj? Bi tekom mandata sprejeli kakšno drugačno odločitev?


Če bi vedel, da bo to sodelovanje v vladi tako izrazito negativno sprejeto v ostalih pomladnih strankah, Cerkvi itd., vanj gotovo ne bi šel. Kot rečeno, je verjetno marsikateremu vplivnemu posamezniku iz tedanjega časa danes celo nerodno, ko bere lastne izjave.


Smo pa empirično dokazali, da nam je šlo za stvar - med drugim tudi s tem, da so nas "sesekljali kot mortadelo", kot se je nekoč nekdo izrazil ob drugi priložnosti. Globoka država nas je sesuvala, programsko sorodni stranki pa sta to z neprikritim užitkom gledali. Žal.


Marsikaj strateško pomembnega bi takrat lahko postorili, četudi ena stranka v vladi, dve pa v opoziciji. Toda to je preteklost, ki nas ne sme obremenjevati ali onemogočati, da bi si v sedanjosti in prihodnosti skupaj prizadevali za dobre stvari.


Takrat je bila odločilna stranka, ki je prevesila situacijo v prid sestavi vlade, vaša SLS, danes pa je nekako jeziček na tehtnici NSi. Kako z vidika svojih izkušenj ocenjujete pozicijo te stranke v pogajanjih z eno in drugo stranjo in kako vidite dosedanje odločitve vodstva?


Vlogo Mateja Tonina, ki je trenutno najpomembnejša osebnost  v preseganju razdvojenosti tako znotraj desnosredinskega kroga kot slovenske politike nasploh, ocenjujem izrazito pozitivno. Tudi v smislu koalicijskih pogovorov menim, da pelje dobro pot, ki seveda ni brez rizikov.


Kar se tiče zadnje odločitve o izstopu iz pogovorov o oblikovanju Šarčeve koalicije, predvidevam, da je stranka dobila dovolj informacij o programih in odnosih znotraj te skupine 5 strank, da je modro presodila, da nadaljnje sodelovanje v pogovorih ni smiselno.



Globoka država bo naredila vse, da bi prišlo do levo-leve koalicije, torej manjšinske vlade in sodelovanja z Levico.

So predčasne volitve smiseln scenarij? Kaj bi se na njih po vaše zgodilo? Kakšen scenarij pa je najbolj verjeten?


Predčasne volitve so po mojem mnenju najslabši scenarij in se mi zdijo špekulacije s to možnostjo neodgovorne. To bi bilo slabo za državo, saj bi samo do novih volitev pomenilo kake 3 dodatne mesece brez vlade s polnimi pooblastili in Bog ve, koliko dlje še.


Je pa ta možnost tudi precej nerealna, saj bodo poslanci po mojem mnenju namreč najkasneje v tretjem poskusu izvolili neko vlado. Postavimo se v njihov položaj: potem ko so pustili svoje službe in se trudili s kampanjo, naj bi ponovno šli na volitve z okoli 50-odstotno verjetnostjo za ponovno izvolitev; brez zagotovila, da bo kaj bistveno drugače oz. boljše. Zakaj le?


Na splošno sicer menim, da sta 2 scenarija približno enako verjetna. Globoka država bo seveda naredila vse, da bi prišlo do levo-leve koalicije, kot jo sam imenujem, torej manjšinske vlade in sodelovanja z Levico. Takšno vlado bi dejansko vodila dva, Levica, brez katere noben resen ukrep ne bi bil možen, in globoka država. Za Marjana Šarca in Mira Cerarja bi pomenila večji politični poraz, kot se po mojem mnenju trenutno zavedata, ter bila za Slovenijo zelo slaba.


Drugi možni scenarij bi bila neka vlada v smislu velike ali široke koalicije ali pa sredinsko-desne koalicije, denimo v sestavi SDS, NSi, LMŠ, SMC in SAB. Seveda le v primeru, da ne držijo napovedi, da je njihov dejanski vodja Gregor Golobič, ki pripravlja njihovo združitev za potrebe novih volitev.


Po mojem mnenju bo torej najkasneje v 3. krogu izvoljena vlada. Neka široka koalicija preko sredine bi bila, kot rečeno, po moje mnogo boljša kot levo-leva vlada ali predčasne volitve, bi bil pa predpogoj zanjo razklenitev okovov globoke države, ki držijo mnoge stranke, ne pa tudi vseh posameznikov v njih.


V drugem delu intervjuja jutri preberite, kaj Marjan Podobnik meni o trendu populizma po Evropi, množičnih migracijah, Evropski ljudski stranki in Jean-Claudu Junckerju, vzrokih za padec SLS in možnih rešitvah za okrepitev desne sredine, pa tudi, ali se še kdaj vidi v politiki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30