Marakeška deklaracija in Sorosevi "zanesljivi zavezniki" v Sloveniji

Foto: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes so poslanci na 4. nujni seji Odbora za zunanje zadeve razpravljali o Globalnem dogovoru o migracijah, ki je v javnosti bolj poznana kot Marakeška deklaracija. Politična deklaracija, ki ni zavezujoča, dviguje precej prahu,tudi zato, ker je vlada deklaracijo od maja "skrivala" pred poslanci.

Namesto dejstev in argumentov pa so se na seji Odbora kresala predvsem ideološka mnenja. Predlagatelj seje Branko Grims je povedal, da deklaracija praktično odpravlja državne meje in pospešuje migracije. Zmotilo pa ga je tudi, da Zunanje ministrstvo o deklaraciji poslancev ni obvestila že prej, še več, dokumenta niti ni prevedlo v slovenščino.

Minister za zunanje zadeve Miro Cerar, je povedal, da je vlada enotna in da moramo podpreti sprejem tega sporazuma, saj tako ostajamo v veliki skupini svetovnih držav, ki se pridružujejo dogovoru, tudi vse jedrne članice EU.

Svetovalec predsednika RS Boruta Pahorja Ernest Petrič je o podpisu povedal, da gre za pomembno problematiko, s katero se sooča zahodni svet. Predsednik RS podpira, da je prišlo do razprave in slabo je, da o tem dokumentu, ki se pripravlja kakšno leto in pol kakšne resne in intenzivne debate ni bilo, pa bi bila potrebna. V nadaljevanju pa je povzel mnenje predsednika Pahorja.



Jožef Horvat iz NSi je pozval, da moramo imeti skupno zunanjo politiko in vlada ne bi smela mimo odbora za zunanje zadeve s podprtjem te deklaracijo. Ponovno je poudaril, da bi morali stremeti k odpravljanju vzrokov za migracije v podsaharskih državah. Opozoril pa je tudi na delo slovenskih misijonarjev, ki so k odpravi korenin nezaželenih migracij naredili več kot vsak akt o urejanju migracij.

V koaliciji pristop k Marakeški deklaraciji podpirajo, predvsem z argumentom, da gre za pravno nezavezujoči akt, ki ne zahteva spremembe zakonodaje ali sprejemanj novih zakonov. Po mnenju vladnih strank tudi odstop Madžarske, Avstrije in pomisleki nekaterih drugih držav niso dovolj dober razlog za odstop od Deklaracije, ki jo podpirajo mnoge svetovne in jedrne države EU. Violeta Tomić iz Levice pa je opozorila na sovražni govor, ki ga je po njenem mnenju širil Grims. Prepričana je namreč, da bi bili, če bi v Grimsovem govoru besedo migrant zamenjali z besedo Jud, kmalu v letu 1936.

Eden izmed razlogov, zakaj si slovenski levičarji tako zelo želijo podpisati Marakeško deklaracijo, pa leži tudi v dokumentu Open Society European Policy instituta, ki je del Soroševega imperija in kot zaveznike za svoje ideje v Evropskem parlamentu vidi tudi dva slovenska poslanca: Tanjo Fajon in Iva Vajgla.



Seja odbora se je zaključila z glasovanjem, kjer priporočilo Odbora za zunanje zadeve ni bilo izglasovano.

Boštjan M. Zupančič: ali gre za neumnost ali pa zavestno zavajanje državljanov RS


Dogajanje v zvezi z Marakeškim sporazumom pa je na svojih socialnih omrežjih komentiral tudi pravnik Boštjan M. Zupančič. S svojimi sledilci je delil članek, ki ga je za francoski Figaro napisal profesor zgodovine Jean-Louis Harouel, Zupančič pa je mnenja, da "besedilo razkriva zavajajoče perfidno komunistično naravo Marakeškega "pakta"

V besedilu Harouel zatrjuje, da čeprav ne gre za pravno obvezujoč akt, to ne pomeni, da neizpolnjevanje njegovih določb ne bo imelo posledic za države. V resnici pa gre pri vsem skupaj za komunistično ideologijo: v ozadju prostih migracij je namreč komunistična ideologija in ideja, da svet pripada vsem in da lahko vsi legitimno odidejo in izrabijo priložnost, kjerkoli že so. Jemanje tistega, kar pripada drugim, pa je v skladu s komunistično ideologijo.



 

Dogajanje okrog Marakeške deklaracije je komentiral tudi Žiga Turk, ki je izpostavil predvsem del deklaracije, ki govori o uravnoteženem poročanju o migracijah.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30