Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Vir foto - Pixabay

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Zdi se, da ob zadnjih slovenskih javnih kulturnih bojih slišimo odmev podobnega bojnega klica slovenke levice, ki se vleče že dolga desetletja, in sicer ”Danes (rimo)katoliška Slovenija in nikoli več!” Preden pa ugotovimo, kako bi slovenski katoliki lahko na podobno inovativen način parafrazirali levi vzklik, se velja najprej vprašati, od kje ta nagnjenost slovenske levice, da skoči, še preden Cerkev reče ”Hop!”

Anti-katoliški refleks slovenske levice je tudi v evropskem prostoru specifičen. Slovenskega deklariranega levičarja ne motijo protestanti, ne pravoslavci in ne muslimani, toda, ko se javno (!) oglasi slovenska škofovska konferenca ali katerikoli od škofov (spomnimo se samo ”migrantskega” pogroma nad škofom Štumpfom), je takoj ogenj v strehi.

Če si še tako zatiskamo oči, je dejstvo, da je Slovence tekom narodnega oblikovanja ključno zaznamovala vera. In to ne katerakoli oz. krščanstvo nasploh, ampak katoliška vera. V intervjuju z dr. Jožetom Možino, je dr. Matija Ogrin, še en znanstveni svetnik ZRC SAZU ter velik poznavalec slovenskih rokopisov, pokazal, kako nas je v petnajstem stoletju oblikoval splet kulture in (katoliške) vere. Slovenski živelj, ki je bil razdeljen med številne avstrijske dežele, je namreč skupno zavest oblikoval tudi preko skupnih verskih dogodkov, npr. preko romanj, ko so ljudje ugotovili, da ljudje v vseh deželah pojejo iste pesmi in molijo iste molitve, npr. isti slovenski Očenaš.

Slovenska levica je, pa če si to prizna ali ne, v končni fazi otrok slovenske katoliške identitete.

Slovenska levica je, pa če si to prizna ali ne, v končni fazi otrok slovenske katoliške identitete. Velika verjetnost je, da so bili starši, babice in dedki ali prababice in pradedki aktivistov organizacij, kot so Ženski forum SD, Kombinatke ter aktivistov stranke Levica, globoko verni katoliki. Katoliki, ki so molili ob kapelicah Srca Jezusovega ali Matere Božje, ki se pojavljajo skorajda v vsaki slovenski vasici. Prednike je namreč zaznamovalo bogato lokalno kulturno izročilo, zelo velikokrat povezano in simbolno napolnjeno z versko vsebino, ki ga že dolga leta proučuje  npr. etnolog dr. Janez Bogataj, in s tem opominja vedno bolj duhovno-ignorantsko slovensko javnost.

Kje jih čevelj žuli

Slovensko katolištvo je za tako imenovane slovenske leve liberalce najhujša nočna mora ravno zato, ker jim neprestano trka na njihovo vest ter jih opominja, da so lahkomiselno zavrgli skupno stoletno  izročilo svojih predhodnikov. Vest pa slovenskih anti-katolikov ne odvrača od tega, da bi po farizejsko sprevračali svoje namene v tujini in doma.

Imamo primer bivše premierke Alenke Bratušek, ki je leta 2013 v obisku pri papežu Frančišku navedla ”zgodovinski prispevek Cerkve v življenju države in pomen zaščite verske svobode za harmoničen razvoj slovenske družbe.”, nato pa leta 2018 demagoško zbirala podpise proti katoliškemu šolstvu (zbrala jih je nekaj sto). Še hujši je primer bralca berila Marjana Šarca, ki je s tem svojim ”liturgičnim” udejstvovanjem pred volitvami na limanice dobil številne slovenske katolike, nato pa pred dnevi to svojo lastno Cerkev obtožil farizejstva.

Papež Benedikt XVI. je v okrožnici ‘Bog je ljubezen’ zapisal naslednje: ”Cerkev v boju za pravičnost tudi ne more in ne sme stati ob strani. Z argumentacijo mora vstopati v spopad razuma, prebujati mora duhovne moči, brez katerih se pravičnost, ki vedno terja tudi odpovedi, ne more uveljaviti in uspevati. Uveljavitev pravične družbe ni naloga Cerkve, pač pa jo mora ustvariti politika. Toda prizadevanje za pravičnost z odpiranjem spoznanja in volje za uveljavitev dobrega se Cerkve kar najgloblje dotika.” (str.31)

Slovenske anti-katolike peče vest, saj potihoma vedo, da katoliškega lepila ne morejo zamenjati ne s plehkim internacionalizmom in ne z novim odtenkom propadlega ‘bratstva in enotnosti’

Slovenske anti-katolike peče vest, saj potihoma vedo, da katoliškega lepila ne morejo zamenjati ne s plehkim internacionalizmom in ne z novim odtenkom propadlega ‘bratstva in enotnosti’ , zato menijo, da je najboljša rešitev takojšnji napad. In kaj je tu lahko bolj učinkovito kot ustrahovanje. Slovenski katoliki jim pri tem v maniri ‘Stockholmskega sindroma’ v večini prostovoljno še ”držimo štango”, saj smo kupili mantro, da je naša katoliška vera zasebna zadeva, ter da smo odrinjeni na rob države in slovenske družbe v naša bivališča, cerkve in zakristije. No, v času korona-epidemije se sedaj ”skrivamo” le v prvih.

Dragi antikatoliki, Jugoslavije ni več …

O slovenski škofovski konferenci imamo lahko različna mnenja, toda zadnji javni ”poseg” škofov mora vsak slovenski vernik pozdraviti. Škofje so pokazali, da so pastirji, ki so nam pripravljeni stati ob strani, nas voditi na pravo pot, nas ščititi, vztrajati v preizkušnjah in z nami tudi trpeti, če je to potrebno. Po nesrečni mariborski ”epizodi” ter posledično skorajda desetletnemu samoizgnanstvu iz javne sfere, so slovenski škofje končno pokazali, da niso le okrasek, ki se v javnosti izpostavi le štirikrat na leto: 24. decembra v televizijskem nagovoru na božični večer, 26. decembra na proslavi ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, nagovor ob vsakoletnem  praznovanju velike noči ter na proslavi ob praznovanju dneva državnosti, 25. junija.

Čas je, da slovenski škofje in verniki izstopimo iz nam vsiljenega družbenega geta. Zavedajmo se, da nas ravno izročilo naših prednikov, ki ga poleg kulturne in materialne dediščine tvori tudi bogata duhovna dediščina, navsezadnje dela Slovence. Za odgovor na v uvodu zastavljeno vprašanje, kako bi lahko iznašli učinkovito ”cepivo” za stalne agresivne pozive, s katerimi nas nasledniki slovenskih revolucionarjev potiskajo v katakombe, pa se lahko zatečemo k očetu slovenske državnosti, dr. Jožetu Pučniku.

Slovenski katoliki moramo torej vstati ter javno in glasno povedati: ”Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo.” In to ne samo enkrat, temveč vedno znova in znova.

24 komentarjev

  1. SLOVENIJA JE MOJA DOMOVINA
    .
    Berber živi na prašnem, suhem svetu –
    sam pesek, krš, le tu in tam šop trave;
    a zanj, ki je ponosen sin puščave,
    je to najlepši kraj na vsem planetu.
    .
    V spomin se vtisnejo mladostnem cvetu
    podobe dragih, slika očetnjave;
    če gre na tuje, tožen zre v daljave,
    vrnitev sanja, gleda ptice v letu.
    .
    Ker si rojen v raju pod Triglavom,
    tu išči srečo – nima je tujina.
    Si v svet zašel? Odzovi se pozdravom,
    .
    kot lastovka spet najdi gnezdo svoje,
    prisluhni pesmi, ki srce jo poje:
    “Slovenija je moja domovina!”

  2. V desetletjih so nas dobro strenirali. Ponižno in sklonjenih glav požiramo tirade. Nismo sol zemlje. Ne upamo si povedati svojega mnenja, dobrikamo se “sovražniku”, da ne bi izpadli “zaostali konservativci”, kot nas označujejo oni…strahopetni smo. Tako so nas strenirali iz roda v rod.
    Pozabili smo, da brez katoličanstva Slovenije sploh ne bi bilo. Že davno bi se porazgubili med drugimi narodi. Včasih izgleda, da so na to pozabili tudi vrhovi Cerkve in tudi duhovščina po farah. Tudi Evrope ne bilo.
    Biti konservativen je danes najnaprednejša drža.

  3. “Po nesrečni mariborski ”epizodi” ter posledično skorajda desetletnemu samoizgnanstvu iz javne sfere”

    samoizgnali da ste se? Ničesar niste spremenili, ko je izbruhnila mariborska afera in desetletje kasneje.. Ničesar. Glasni in zlobni, polni pravil, ki naj bi jih bogec dal za vse ostale razen za kler.. Kler pa lahko dela kar hoče..

    “da katoliškega lepila ne morejo zamenjati ”
    katoliško “lepilo” je v procesu menjave. Cerkve prazne, tako kot je treba.

    “ker jim neprestano trka na njihovo vest ter jih opominja, da so lahkomiselno zavrgli skupno stoletno izročilo svojih predhodnikov.”
    ko se neka ideologija prepozna kot bulšit, se jo pač zavrže kot včerajšnji cajtng.. Da pa to ideologijo povečujete s “stoletno izročilo” besedilom je pa tudi smešno. Marsikaj se zavrže, ker imaš nove boljše stvari in razmišljanja. Tudi stoletno oziroma tisočletno menje, da so strele od boga dane se je zavrglo.. In stanje se je izboljšalo, ko se je to naredilo..

    “Škofje so pokazali, da so pastirji,”
    Zataknite si svoje “pastirje” tja, kamor sonce ne posije. večina ljudi uporablja svoje možgane, in ne potrebuje teh maškar, da vrivajo svoj umazan nos v privat zadeve drugih ljudi..

    • Nevidni očitno bere samo agitprop globoke države, potiskano dnevniško navlako. In bulji komunistične TV hiše. Potem seveda nima sposobnosti da bi kaj razumel in znal razmisliti. Ker ne išče dejstev in resnice, v laži živeti pa ni lahko je čisto besen…
      t.im. MB afere brez udbomafije ne bi niti bilo, sploh pa bi se dolgovi Zvonov lahko sanirali v nekem primernem času, saj zavarovanja kreditov sploh ni bilo tako malo !
      Pa globoka država ni dovolila…

      • vedno neka opravicila… kak kler ni nič kriv, ker …
        so vse podtaknili…
        situacija je taka bla..
        dež je bil tisti dan..
        otrok je sam hotu..

        ma ni da ni izgovorov.. Da jih pa sprejmeš, pa morš bit res mal naivn..
        Na tak način je tud hitler bil največji humanitarec, ki je kadarkoli živel..

      • Nevidni!
        Hudo je, če človek nima vere!
        Hudo je, če človek nima kulture!
        Hudo je, če človek nima duševnega miru!
        Če pa nima ničesar od tega trojega, potem mora biti komunist, torej v vseh ozirih revež!

    • Seveda ni več katoliško večinska. Žal. Generacije ki so imele starše in stare starše v Titovih šolah, pač niso bile deležne tradicionalne slovenske katoliške domače vzgoje.
      Tudi ta pa je pogosto bila povsem premalo, saj je okolje s svojim antikatoliškim delovanjem od aktivnega katoliškega življenja, torej tudi obiskovanja obredov, mnoge odvrnilo. 75 let je katoliška vera v SLO preganjana in osovražena, zasmehovana. Tudi v Sloveniji vedno bolj zadnjih 15 let, odkrito, niti ne več podtalno.
      Ljudje to težko zdržijo, ne znajo se postaviti za svoje vrednote. Bolj enostavno je “tuliti z volkovi” v isto luno. Enako je s političnim prepričanjem. Tudi tega “desni” ne znajo zagovarjati…sicer ni nobenega vzroka, da bi se morali “zagovarjati”, nasprotno, morali bi to ponosno promovirati, ker brez desnih, konzervativnih vrednot se nam slabo obeta.

      • več je bilo vernikov v najbolj trdih komunističnih časih, kot dans v kapitalizmu…

        le kako je to mogoče, če je komunizem maltretiral vernike?

    • To da je Komunizem maltretiral vernike je čista izmišljotina današnjih kvazi katolikov.
      Sicer gredo vsako nedeljo k maši ampak smo zato da pokažejo kako so lepo oblečeni in zrihtani. vera ni to da ste vsako nedeljo pri sv. maši ampak je potrebno živet katoličanu primerno.
      Lep pozdrav
      Joško

      • Ja ali bi ti znal zej nam opisat kako pa naj zivijo ljudje v živem odnosu z Gospodom, da bo katoličanu primerno. Posploševanje in lepljenje nalepk ni še nikoli služilo drugemu kot razpihovanju sovraštva. No Kristusanu primerno pa je, da se posti za človeka ki to piše, kliče nad tabo Božjega blagoslova, da spoznaš Očetovo ljubezen, ki te bo osvobidila strahu in ne boš več suženj sovraštva.

  4. Gorje nam, če bodo kdaj vse naše cerkve nabito polne! Ne zanima me pridelek vinogradnika, ki se pohvali s tisoči hektov kakovostnega vina. Sosed ga pridela mnogo manj, a je vrhunsko!
    Bistvo krščanskega občestva je v duhovni kvaliteti. Sploh pa je rekel: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta! Odgovarjam le zase, da sem dobro seme! On pa daje rast!…Za Nevidnega in Nevidne pa bi bilo treba le moliti, čeprav je to težko!

    • duhovna kvaliteta… da.. novi rek… po starem reku pa to pomeni verski fanatizem…
      razlog zakaj pridejo teli muslimanski sportaši na naše ulce s kalašniki in noži je ravno v duhovni kvaliteti.. Oni res verjamejo, da bodo še nocoj v nebesih 72 devic natep….

      na drugi strani maš pa katolike, ki niso tako prepričani, da bi reskirali svoje življenje..
      in to je “duhovna kvaliteta”. kolk kdo verjame in kaj je pripravljen reskirat.

      upam, da je moč katoliške indoktrinacije upešala do te mere, da ne bo sproducirala novodobnih sportašev… je ona knjiga alamut kar lep branik..

  5. G. Podgoršek napisali ste : ”Še hujši je primer bralca berila Marjana Šarca, ki je s tem svojim ”liturgičnim” udejstvovanjem pred volitvami na limanice dobil številne slovenske katolike, nato pa pred dnevi to svojo lastno Cerkev obtožil farizejstva.”
    Zakaj Šarec ni mogel dobil na limanice številnih slovenskih katolikov:
    1. že zato ker je dobil premalo galsov, da bi lahko rekli, da je pritegnil velik del katolikov.
    2. zato ker je velika večina katolikov, v bistvu krščankih socialistov , ki sicer verjame propagandi levice, da se zavzama za socialno državo. Ne verjame pa toliko, da bi tudi volilia levico zato spada med tiho večino, ki se volitev ne udeležuje. V tem smislu je cerkvena propaganda uspešna čeprav je tudi veliko duhovnikov v bistvu krščanskih socialistov in tako držo podpirajo.
    3. Najbolj bi jim cerkev pomagala tako, da bi vsebinsko razkrila nevzdržnost (neizvedljivost ) levičarske agende. To pomeni enostavno obrazložila zakaj tak sistem socialne države zgodovinsko dokazano ni in ne more delovati v dobro najšibkejših slojev oz. kot socialna država.
    Zato, da lahko delimo moramo najprej ustvariti. Sistem, ki pobira tem, ki ustvarjajo in daje onim, ki tega nočejo in ali niso sposobni je vzdržen le dotlej, dokljer je teh, ki ustvrajajo proti tem, ki predvsem porabljajo cca 60:40. Ker je pobiranje davkov in njihovo delitev glavna naloga socialne države, se ta zelo hitro zbirokratizira. Večina zaposlenih v raznih državnih zlasti birokratskih službah ne ustvarja, zato je treba zviševati davke. Ko le ti presežejo neko razumno mejo pričnejo tisti, ki novo vrednost ustvarjajo utajevati davke in ali preslijo dejavnost tja, ker so davki nižji. Ta proces se potencira do stopnje, ko davki dosežejo nivo, ko se ne splača več delati, ker postane plača enaka ali nižja od socialne podpore.
    Slovenija je že na meji vzdržnega modela, zahteve in volilne obljube levice po več denarja za
    javne potrebe, nujno pomenijo povečevanje davkov. Že sedaj v ožjem smisli ustvarja v naši državi oprijemljivo dodano vrednost le cca 300.000 ljudi, vsi ostali pa se napajajo iz tega kar ustvari ta skupina.
    V bistvu so pri nas eden najpomembnejših virov financiranja prispevki in dajatve vezane na plače. Le te plačuje tudi cca 250.000 ljudi, ki dobiva plačo iz plačanih prispevkov prve skupine. To pomeni, da prva skupina mora ustvariti dovolj, da pokriva svoje in tudi prispevke iz druge skupine. Ker je javno (drtžavno) sveto javna oz. državcna poraba raste hitreje kot raste realna vrednost ustvarjenega. Nato imamo še cca 650.000 upokojencev vse ostako pa so mladina in tako ali drugače nezaposljivi. Posledica, država razpade ali pa se zadolžuje.
    Zadolževanje lahko traja do stopnje, ko je proračun dovolj velik, da poleg vseh potreb zadošča tudi za vračanje dolgov in dodatnih stroškov obresti. Ko se tudi ta vir izčrpa imamo bankrot ali odpis dolgov. Najbolj zanimivo je, da se z vedno večjimi davki v absolutnem smislu zbere vedno manj denarja kar pomeni da je tudi sociala mizerna. S tako državo nihče več ni zadovoljen, zato je socializem propadel

Komentiraj