Manjšina v lastni državi? – O (stran)poteh evropske migracijske politike
"Daljni" Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih, med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko.
V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politično sceno. Ker je med volilnim telesom opazna rast nezadovoljstva nad trenutnim odnosom politike tako do legalnih kot ilegalnih migracij, velja v predvolilnem času to vprašanje načeti tudi v Sloveniji.
Kakšno migracijsko politiko pravzaprav ima Evropa? Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba pogledati v bližnjo preteklost. Peter Sutherland, nekdanji posebni predstavnik ZN za migracije, je junija 2012 po poročanju BBC-ja glede homogenosti nacionalnih držav izjavil: "In točno to bi Evropska unija, po mojem mnenju, morala spodkopavati po svojih najboljših močeh." Sutherland je še poudaril, da je bodoča blaginja evropskih držav odvisna od tega, da postanejo bolj multikulturne.
Slabih sedem let pozneje se zdi, da načrti visokih uslužbencev ZN dobro napredujejo. Množični mediji namreč v zadnjem času poročajo, da se Evropejci spreminjamo v manjšine v lastnih domovinah.
Daily Mail je leta 2016 navajal ugotovitve demografa Davida Colemana, da bodo Britanci manjšina v Združenem kraljestvu do leta 2060.[2] Nizozemci so že manjšina v večjih mestih svoje države in v prestolnici Amsterdamu tako predstavljajo le še tretjino prebivalstva.
Irska vlada v svojem projektu Ireland 2040 načrtuje povečanje prebivalstva te otoške države za dodaten milijon v naslednjih dveh desetletjih. Nemški časnik Welt pa poroča, da v zahodnonemških zveznih deželah že 42 % otrok mlajših od šest let izvira iz priseljenskih družin.
In kako je v Sloveniji? Po podatkih statističnega urada je ob koncu leta 2018 delež tujih delavcev predstavljal že skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva države.
Migracijska politika zahodnega sveta je bila sicer problematična že pred izjavami gospoda Sutherlanda, vendar so z migrantsko krizo leta 2015 in lansko marakeško deklaracijo njeni učinki postali občutni do te mere, da politiki kljub podpori množičnih medijev posledic svojih odločitev ne morejo več prikrivati.
Francoski pisatelj Renaud Camus je za takšno migracijsko politiko, ki po njegovem mnenju pomeni ireverzibilno spremembo Francije v roku nekaj generacij, že leta 2010 skoval termin "velika zamenjava" (Grand Remplacement, Great Replacement).
Po njihovi migracijski politiki sodeč so globalisti, ki si prizadevajo za krepitev nadnacionalnih institucij, dobro preučili Machiavellijevega Vladarja, v katerem renesančni mislec pretendente, ki bi si radi podredili tuja mesta, ali dežele opozarja: "Kdor postane gospodar mesta, ki je navajeno živeti v svobodi, pa ga ne zruši, naj pričakuje, da bo mesto zrušilo njega, kajti pri vstaji se zmeraj lahko zateka k imenu svobode in k svojim starim postavam, …"
Snovalcem "multilateralnega sistema" je jasno, da si nacionalne države z visoko stopnjo družbene kohezije ne bodo pustile vladati od zunaj. Zato je njihova migracijska politika namenjena notranji slabitvi in je za prebivalstvo evropskih držav škodljiva, na dolgi rok pa bo škodljiva tudi za priseljence in migrante, saj te globalisti in določene politične stranke zgolj izkoriščajo kot instrument za dosego političnih ciljev.
Kako se to odraža v praksi, nazorno kaže primer Velike Britanije. Nekdanji pomočnik britanskega premierja Tonyja Blaira Andrew Neather je že leta 2009 izjavil, da so Laburisti v devetdesetih letih državo odprli množičnemu priseljevanju, da bi "rub the Right’s nose in diversity" s tem, ko bi si s spodbujanjem etničnega spreminjanja prebivalstva zagotovili permanentno volilno prednost svoje stranke. Takega načina zagotavljanja volilnih glasov se je v alternativnih medijih prijelo ime "etnični glas" (ethnic vote).
Nekatere politične stranke si s tiho podporo ilegalnim in legalnih migracijam ob hkratnem višanju socialnih transferjev skušajo zagotoviti več glasov na volitvah. To smo lahko lani videli tudi pri nas, ko je bila vlada v juniju zaradi "predvolilnega" dviga socialne pomoči prisiljena celo začasno zamrzniti proračun.
Ljudem, ki na tak način kujejo svoj politični kapital, je za usode migrantov in državljanov njihovih lastnih držav popolnoma vseeno. Pod masko človekoljubja se namreč skriva zgolj boj za oblast, ki se na posledice ne ozira.
V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politično sceno. Ker je med volilnim telesom opazna rast nezadovoljstva nad trenutnim odnosom politike tako do legalnih kot ilegalnih migracij, velja v predvolilnem času to vprašanje načeti tudi v Sloveniji.
Kakšno migracijsko politiko pravzaprav ima Evropa? Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba pogledati v bližnjo preteklost. Peter Sutherland, nekdanji posebni predstavnik ZN za migracije, je junija 2012 po poročanju BBC-ja glede homogenosti nacionalnih držav izjavil: "In točno to bi Evropska unija, po mojem mnenju, morala spodkopavati po svojih najboljših močeh." Sutherland je še poudaril, da je bodoča blaginja evropskih držav odvisna od tega, da postanejo bolj multikulturne.
Slabih sedem let pozneje se zdi, da načrti visokih uslužbencev ZN dobro napredujejo. Množični mediji namreč v zadnjem času poročajo, da se Evropejci spreminjamo v manjšine v lastnih domovinah.
Daily Mail je leta 2016 navajal ugotovitve demografa Davida Colemana, da bodo Britanci manjšina v Združenem kraljestvu do leta 2060.[2] Nizozemci so že manjšina v večjih mestih svoje države in v prestolnici Amsterdamu tako predstavljajo le še tretjino prebivalstva.
Irska vlada v svojem projektu Ireland 2040 načrtuje povečanje prebivalstva te otoške države za dodaten milijon v naslednjih dveh desetletjih. Nemški časnik Welt pa poroča, da v zahodnonemških zveznih deželah že 42 % otrok mlajših od šest let izvira iz priseljenskih družin.
In kako je v Sloveniji? Po podatkih statističnega urada je ob koncu leta 2018 delež tujih delavcev predstavljal že skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva države.
Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji ob koncu leta 2018 delež tujih delavcev predstavljal že skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva države.
Velika zamenjava
Migracijska politika zahodnega sveta je bila sicer problematična že pred izjavami gospoda Sutherlanda, vendar so z migrantsko krizo leta 2015 in lansko marakeško deklaracijo njeni učinki postali občutni do te mere, da politiki kljub podpori množičnih medijev posledic svojih odločitev ne morejo več prikrivati.
Francoski pisatelj Renaud Camus je za takšno migracijsko politiko, ki po njegovem mnenju pomeni ireverzibilno spremembo Francije v roku nekaj generacij, že leta 2010 skoval termin "velika zamenjava" (Grand Remplacement, Great Replacement).
Pod masko človekoljubja se skriva zgolj boj za oblast, ki se na posledice ne ozira.
Po njihovi migracijski politiki sodeč so globalisti, ki si prizadevajo za krepitev nadnacionalnih institucij, dobro preučili Machiavellijevega Vladarja, v katerem renesančni mislec pretendente, ki bi si radi podredili tuja mesta, ali dežele opozarja: "Kdor postane gospodar mesta, ki je navajeno živeti v svobodi, pa ga ne zruši, naj pričakuje, da bo mesto zrušilo njega, kajti pri vstaji se zmeraj lahko zateka k imenu svobode in k svojim starim postavam, …"
Snovalcem "multilateralnega sistema" je jasno, da si nacionalne države z visoko stopnjo družbene kohezije ne bodo pustile vladati od zunaj. Zato je njihova migracijska politika namenjena notranji slabitvi in je za prebivalstvo evropskih držav škodljiva, na dolgi rok pa bo škodljiva tudi za priseljence in migrante, saj te globalisti in določene politične stranke zgolj izkoriščajo kot instrument za dosego političnih ciljev.
Za glasove gre
Kako se to odraža v praksi, nazorno kaže primer Velike Britanije. Nekdanji pomočnik britanskega premierja Tonyja Blaira Andrew Neather je že leta 2009 izjavil, da so Laburisti v devetdesetih letih državo odprli množičnemu priseljevanju, da bi "rub the Right’s nose in diversity" s tem, ko bi si s spodbujanjem etničnega spreminjanja prebivalstva zagotovili permanentno volilno prednost svoje stranke. Takega načina zagotavljanja volilnih glasov se je v alternativnih medijih prijelo ime "etnični glas" (ethnic vote).
Nekatere politične stranke si s tiho podporo ilegalnim in legalnih migracijam ob hkratnem višanju socialnih transferjev skušajo zagotoviti več glasov na volitvah. To smo lahko lani videli tudi pri nas, ko je bila vlada v juniju zaradi "predvolilnega" dviga socialne pomoči prisiljena celo začasno zamrzniti proračun.
Ljudem, ki na tak način kujejo svoj politični kapital, je za usode migrantov in državljanov njihovih lastnih držav popolnoma vseeno. Pod masko človekoljubja se namreč skriva zgolj boj za oblast, ki se na posledice ne ozira.
Britanski novinar in politični komentator Douglas Murray je s svojim govorom Immigration is Bad For Britain v Oxfordu že leta 2014 podal tehten prispevek k debati o tem perečem vprašanju.
https://www.youtube.com/watch?v=1ehGhwfd4sM
https://www.youtube.com/watch?v=1ehGhwfd4sM
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
lukaab
češka ni sprejela evra, ne sprejemajo muslimanov, ne marakeške pogodbe, ne kvot za porazdelitev migrantov NIČ ! pametni Čehi !
lukaab
nagnat vse muslimane in njihove oblačila ven ! tukaj nimajo kaj za delati, višegrajci s tem nimajo težav ! imajo boljšo vlado, ker si jo tudi zaslužijo
baubau
internacionala na drugi način
MEFISTO
Vsak drugi do tretji prebivalec, ki tlači sveto slovensko zemljo, ni več Slovenec!
Kaj vam to pove?
Do pospešenega raznarodovanja Slovencev je prišlo v zadnjih dvajsetih letih, ko je levica znova dobila krila.
Če se bo trend raznarodovanja nadajeval z dosedanjim tempom, bomo Slovenci v prihodnjih dvajsetih letih postali narodna manjšina v lastni deželi, do konca tega stoletja pa bomo že taka rariteta, da si nas bodo lahko zanamci ogledali kot zanimivost le še v kakem slabšem cirkusu.
Bog je velik, toda Alah je očitno še večji!
IgorP
Bog je velik, toda Alah je očitno še večji! Ne drži! Največji si ti, slovenec kremenit!!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.