Manjšina v lastni državi? – O (stran)poteh evropske migracijske politike

dr. Vanja Kočevar
10

“Daljni” Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih, med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko.

V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politično sceno. Ker je med volilnim telesom opazna rast nezadovoljstva nad trenutnim odnosom politike tako do legalnih kot ilegalnih migracij, velja v predvolilnem času to vprašanje načeti tudi v Sloveniji.

Kakšno migracijsko politiko pravzaprav ima Evropa? Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba pogledati v bližnjo preteklost. Peter Sutherland, nekdanji posebni predstavnik ZN za migracije, je junija 2012 po poročanju BBC-ja glede homogenosti nacionalnih držav izjavil: “In točno to bi Evropska unija, po mojem mnenju, morala spodkopavati po svojih najboljših močeh.” Sutherland je še poudaril, da je bodoča blaginja evropskih držav odvisna od tega, da postanejo bolj multikulturne.

Slabih sedem let pozneje se zdi, da načrti visokih uslužbencev ZN dobro napredujejo. Množični mediji namreč v zadnjem času poročajo, da se Evropejci spreminjamo v manjšine v lastnih domovinah.

Daily Mail je leta 2016 navajal ugotovitve demografa Davida Colemana, da bodo Britanci manjšina v Združenem kraljestvu do leta 2060.[2] Nizozemci so že manjšina v večjih mestih svoje države in v prestolnici Amsterdamu tako predstavljajo le še tretjino prebivalstva.

Irska vlada v svojem projektu Ireland 2040 načrtuje povečanje prebivalstva te otoške države za dodaten milijon v naslednjih dveh desetletjih. Nemški časnik Welt pa poroča, da v zahodnonemških zveznih deželah že 42 % otrok mlajših od šest let izvira iz priseljenskih družin.

In kako je v Sloveniji? Po podatkih statističnega urada je ob koncu leta 2018 delež tujih delavcev predstavljal že skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva države.

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji ob koncu leta 2018 delež tujih delavcev predstavljal že skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva države.

Velika zamenjava

Migracijska politika zahodnega sveta je bila sicer problematična že pred izjavami gospoda Sutherlanda, vendar so z migrantsko krizo leta 2015 in lansko marakeško deklaracijo njeni učinki postali občutni do te mere, da politiki kljub podpori množičnih medijev posledic svojih odločitev ne morejo več prikrivati.

Francoski pisatelj Renaud Camus je za takšno migracijsko politiko, ki po njegovem mnenju pomeni ireverzibilno spremembo Francije v roku nekaj generacij, že leta 2010 skoval termin “velika zamenjava” (Grand Remplacement, Great Replacement).

Pod masko človekoljubja se skriva zgolj boj za oblast, ki se na posledice ne ozira.

Po njihovi migracijski politiki sodeč so globalisti, ki si prizadevajo za krepitev nadnacionalnih institucij, dobro preučili Machiavellijevega Vladarja, v katerem renesančni mislec pretendente, ki bi si radi podredili tuja mesta, ali dežele opozarja: “Kdor postane gospodar mesta, ki je navajeno živeti v svobodi, pa ga ne zruši, naj pričakuje, da bo mesto zrušilo njega, kajti pri vstaji se zmeraj lahko zateka k imenu svobode in k svojim starim postavam, …”

Snovalcem “multilateralnega sistema” je jasno, da si nacionalne države z visoko stopnjo družbene kohezije ne bodo pustile vladati od zunaj. Zato je njihova migracijska politika namenjena notranji slabitvi in je za prebivalstvo evropskih držav škodljiva, na dolgi rok pa bo škodljiva tudi za priseljence in migrante, saj te globalisti in določene politične stranke zgolj izkoriščajo kot instrument za dosego političnih ciljev.

Za glasove gre

Kako se to odraža v praksi, nazorno kaže primer Velike Britanije. Nekdanji pomočnik britanskega premierja Tonyja Blaira Andrew Neather je že leta 2009 izjavil, da so Laburisti v devetdesetih letih državo odprli množičnemu priseljevanju, da bi “rub the Right’s nose in diversity” s tem, ko bi si s spodbujanjem etničnega spreminjanja prebivalstva zagotovili permanentno volilno prednost svoje stranke. Takega načina zagotavljanja volilnih glasov se je v alternativnih medijih prijelo ime “etnični glas” (ethnic vote).

Nekatere politične stranke si s tiho podporo ilegalnim in legalnih migracijam ob hkratnem višanju socialnih transferjev skušajo zagotoviti več glasov na volitvah. To smo lahko lani videli tudi pri nas, ko je bila vlada v juniju zaradi “predvolilnega” dviga socialne pomoči prisiljena celo začasno zamrzniti proračun.

Ljudem, ki na tak način kujejo svoj politični kapital, je za usode migrantov in državljanov njihovih lastnih držav popolnoma vseeno. Pod masko človekoljubja se namreč skriva zgolj boj za oblast, ki se na posledice ne ozira.

Britanski novinar in politični komentator Douglas Murray je s svojim govorom Immigration is Bad For Britain v Oxfordu že leta 2014 podal tehten prispevek k debati o tem perečem vprašanju.

10 KOMENTARJI

  1. V Nemčiji bi bil v evropski parlament izvoljen Erdogan. https://novice.svet24.si/clanek/novice/svet/5c8247930f566/bo-cez-10-let-nemski-kancler-musliman
    Erdogan bi tako v primerjavi državnega udara v Turčiji, lahko dobil nov šiht.
    Švedi in Angleži si pa zaradi Juliana Assange tako ali tako zaslužijo vahabitsko kolonializacijo. Potem pa vrniti Indiji kolonialni dolg.
    Ne verjamem pa, da bi bili Avstrijci in Italijani tako neumni. Madžari niso in če bi na Hrvaškem zgorela 1 cerkev bi vahabiti potovali v Damask. Samo ne vem, če bi jih Assad lepo pogledal. Najbrž jim še ni odpustil zaklanih alavitskih in krščanskih dojenčkov. Če bi bil pameten, bi jih postrelil in jih poslal v njihova vahabitska nebesa. Tako nam jih bo pa naš zaveznik, ki skrbi za varnost Evrope naštimal v naše zapore. Zakaj? Da bodo zastonj žrli in širili svojo ideologijo.

  2. Globalisti in vsi njihovi zagovorniki in politiki gredo predaleč. Njihov inžiniring nove tako imenovane multikulturne družbe ( z vsem kar spada zraven od teorije spola in drugih podobnih kozlarij, ki jih promovirajo) bo prej ali kasneje požel reakcijo, ki lahko v skrajnem primeru pripelje do posebne vrste državljansko vojno. Vznik političnih strank, ki jih globalisti imenujejo skrajne desne ali celo fašistične, so samo blaga reakcija, ki se bo samo še krepila. Tako med seboj tuje kulture, kot sta krščanska in mohamedanska ne moreš zmiksati v eno delujočo kulturo, ne , da bi v taki kulturi bile stalne napetosti, permanentna nezaupanja, sovraštva, ogroženosti … In nazadnje bo zmagala tista, ki je bolj agresivna. Globalisti se igrajo z ognjem, ki ga ne bodo mogli pogasiti.

    Videi na youtube D.Murraya so vredni ogleda. To je glas razuma.

  3. Vsak drugi do tretji prebivalec, ki tlači sveto slovensko zemljo, ni več Slovenec!

    Kaj vam to pove?

    Do pospešenega raznarodovanja Slovencev je prišlo v zadnjih dvajsetih letih, ko je levica znova dobila krila.

    Če se bo trend raznarodovanja nadajeval z dosedanjim tempom, bomo Slovenci v prihodnjih dvajsetih letih postali narodna manjšina v lastni deželi, do konca tega stoletja pa bomo že taka rariteta, da si nas bodo lahko zanamci ogledali kot zanimivost le še v kakem slabšem cirkusu.

    Bog je velik, toda Alah je očitno še večji!

  4. nagnat vse muslimane in njihove oblačila ven ! tukaj nimajo kaj za delati, višegrajci s tem nimajo težav ! imajo boljšo vlado, ker si jo tudi zaslužijo

  5. Na tuji TV sem zasledil zanimivo razlago globalne politike, ki je del politike tudi nasega zeta, Kentacky Chicken Donnya: He says, it’s highway or my way..! How typical Trump!
    Slovenska vlada in Slovenci se moramo zavedati svoje majhnosti in brani svojo kulturo,
    drugega izhoda ni! V Bruselju se ne bodo ukvarjali z nami…we are in minority, lost among the sharks…

  6. Prepozno je po toči zvoniti ! Za nas Slovence je bila usodna odločitev leta 1918 ! Takrat se je začel proces “raznarodovanja”. Za ta prvi korak smo sami krivi. Slovenski politiki tisti čas ,med in po prvi svetovni vojni,so naredili bistveno preveč napak in nas ,kot narod izročili v “raznarodovalni ” proces na Balkanu.
    Ključni moment se je zgodil leta 1945. Druga socialistična Jugoslavija je začetek konca propada Slovencev kot naroda. Vseh,skoraj 50-let ,se je dogajalo priseljevanje “bratskih narodov” in na drugi strani hudo zmanjševanje rodnosti in odseljevanje Slovencev.
    Po osamosvojitvi so levičarji-levo-leve vlade samo nadaljevale politiko “raznarodovanja”. Demografska politika,socialna politika,migrantska politika so proti ohranitvi naroda Slovencev . Res pa je,da takšno stanje podpira volilno telo,ki voli politike,ki delajo protinarodno.
    Slovenci se moramo že danes sprijazniti s statusom manjšine.Zakaj ? Razlog je čisto pragmatičen: zavestna pripravljenost nas lahko ohrani zelo dolgo časa.Zgodovina nam odgovarja : argentinski Slovenci. Pove in kaže nam kako se to,da narediti. In da se !
    Tisti,ki trdijo,da ni tako hudo : ali zavajajo,ali nimajo pojma,ali pa nas želijo izbrisati z Zemlje.
    Žal,za takšno kruto usodo smo si Slovenci sami krivi !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime