V prvem delu intervjuja z Manco Behrič smo se pogovarjali o tem, kako je Rifuzl sploh nastal, prvih izzivih in samem konceptu zmanjškarstva, ki je osnovna filozofija v ozadju trgovine. Z nami je podelila tudi lastne izkušnje z zmanjšanjem ustvarjenih smeti v svojem gospodinjstvu.
V drugem delu pa smo se pogovarjali o praktičnih vidikih zmanjškarstva in delovanja trgovine, o vplivu, ki ga že imajo na druge trgovce in o tem, kako so uspeli znižati nekatere cene.
Ljudje, ki kupujejo v Rifuzlu, s seboj prinesejo embalažo. To pomeni, da morajo že doma razmisliti, kaj vse bodo kupili, da prinesejo ustrezno embalažo. Za mnoge je že to, da prinesejo zgolj nakupovalno vrečko v supermarket, že težko. Kako težko je doseči ta miselno preskok pri vaših strankah, da ne prinesejo zgolj ene nakupovalne vrečke, ampak še celoten set posodic za ves nakup?
Na začetku je malo težje in zahteva več organizacije. Nekateri v trgovino pridejo tudi nepripravljeni. Za takšne imamo vedno pripravljene kakšne posodice, kozarce ali papirnate vrečke. Tako da tudi, če pridete nepripravljeni, boste lahko opravili nakup.
So pa sčasoma naše stranke ugotovile, da jim je veliko lažje, če se pripravijo v naprej. Nekateri kar kozarčke opremijo z napisi in hodijo s vedno istimi kozarčki za isto stvar. Tako je nakup zelo enostaven, hkrati pa ne moreš ničesar pozabiti kupiti, ker ti na kozarčku piše, kaj dati notri. Doma pa samo potrebuješ en prostor, kamor daješ prazne kozarčke oz. vrečke. Ko greš v trgovino, samo vzameš tisto vrečo oz. gajbico, kamor to shranjuješ in imaš že vse pripravljeno.
Naše redne stranke so precej organizirane in jih je, ko pridejo k nam, prav lepo opazovati. Da se pa stvari še bolj poenostaviti. V avto daš eno vrečko platnenih vreč in potem se pa res lahko kadarkoli ustaviš pri nas, opraviš nakup in doma pretreseš. Skratka, vse se da.
Logika zmanjškarstva porabiti čim manj je po svoje v navzkrižju interesov z logiko trgovine prodati čim več. Kako združujete oba ta vidika?
Včasih je malo tega konflikta. Včasih nas kdo vpraša, če bomo naredili kakšno akcijo, kot vse ostale trgovine in nas potem čudno gleda, ker rečemo da ne, ker bodo ljudje itak kupili toliko kolikor potrebujejo. Mi ne dajemo popustov na artikle, ker nam je ta logika akcij čisto zgrešena. Vsi artikli imajo pošteno ceno in to je to. Ni pa tudi naša ideja, da bomo služili ne vem kakšne vsote in si izplačevali visoke plače, ampak da zaslužimo toliko kolikor potrebujemo.
Mi ne dajemo popustov na artikle, ker nam je ta logika akcij čisto zgrešena. Vsi artikli imajo pošteno ceno in to je to.
Toliko kot potrebujemo pa lahko pokrijemo s tem, da ljudje pridejo k nam in kupijo takšne količine, kolikor jih potrebujejo. Včasih mi je zato kar težko delati kakšno reklamo, ker je vedno v meni ta notranji boj, da ne bi ljudem vsiljevala naših artiklov, hkrati pa malo reklame potrebujemo, da ljudje sploh vedo, da obstajamo.
Kljub temu, da nimate popustov, pa ste letos maja vendarle spustili cene. Kako vam je to uspelo v letu z rekordno inflacijo?
Maja smo se res uspeli s precej dobavitelji dogovoriti, da so nam znižali ceno in smo potem tudi mi lahko znižali ceno. Je pa res tudi, da je situacija z inflacijo takšna kot pravite, tako da so šle nekatere cene žal tudi navzgor. Kadar dobavitelji dvignejo ceno, na to ne moremo kaj dosti vplivati, posebej, ker smo dokaj majhna trgovina. Takrat jo moramo dvigniti tudi mi, če želimo obstati. Nam je pa zelo žal, da se to dogaja.
Je kakšna inovacija, ki so jo druge trgovine prevzele od vas?
Ne vem, če je bila kakšna inovacija. To, kar mi počnemo, je že pred nami obstajalo po Evropi. Mislim pa, da smo vzpodbudili marsikatero trgovino v Sloveniji, da prodaja izdelke na rinfuzo. Tudi nekateri večji trgovci so že začeli ponujati več izdelkov na tak način. Ni bila potrebna nobena inovacija, samo pokazati, da se da in so mnogi šli na podobno pot.
In to nas zelo veseli. Več kot bo tega, bolj bo postalo nakupovanje na tak način normalno. Ljudem to ne bo več čudno. Mi kot ena trgovina težko naredimo veliko spremembo. Če pa nas drugi posnemajo, se bo to začelo poznati na višji ravni. To je bil pravzaprav osnovni namen Rifuzla, ko smo ga odprli.
Na začetku se spomnim, ko nama je nekdo pravil, da bova imela trgovino kakšnih pet let, potem bodo pa vsi kopirali za nama. Kaj bosta pa potem? Se morata česa drugega, bolj inovativnega spomniti. Midva sva pa rekla: Če naju bodo vsi kopirali, potem je to to. Potem sva dosegla, kar sva želela in lahko zapreva trgovino in začneva delati kaj drugega. To je bilo nekaterim povsem nepredstavljivo.
Večina trgovin oz. podjetij na splošno svoj poslovni model skriva. Vi pa ste na svojem blogu precej transparentni, od poslovnega modela do cenovne politike, celo lastnega koša za smeti. Kako se to pozna pri strankah?
V današnjem svetu se mi zdi, da je tako malo pristnosti in transparentnosti, ljudje pa to iščejo vedno bolj. Bolj se poistovetijo, bližje in bolj domače jim je in potem tudi bolj cenijo to transparentnost. Da ni samo ena fasada, ampak vidijo realno stanje, ki ga ne skrivamo.
Kako pomembno je, da nekdo, ki oznanja nek življenjski slog, kot denimo zmanjškarstvo, tudi sam živi v skladu s tem v svojem vsakdanjem življenju?
Mislim, da je to prva stvar. Če samo govoriš, kako naj drugi delajo, potem ti ne bodo sledili. S tem, ko pa pokažeš, da ti to delaš, pokažeš svoje slabosti in napake, daš vedeti da to ni nek ideal, popolnost, ki jo morajo doseči, ampak da šteje vse. Tudi, če kdaj kaj zafrkneš in kupiš kaj v plastiki ali pa kupiš nekaj, česar ne potrebuješ. To je vse proces učenja in tako skupaj rastemo in dosežemo boljše stvari.
Tudi sama nisem idealna kar se tega tiče. Tudi v mojem košu za smeti boste še vedno našli kakšne plastične odpadke. Ampak če to zmanjšaš na minimum, si naredil že res veliko.
Rifuzl je majhna nišna trgovina. Je vaš koncept realen tudi za večje trgovine in supermarkete ali je utopično pričakovati, da bomo kdaj na podoben način nakupovali tudi tam?
Mislim, da je koncept realen. V ZDA in Avstraliji so takšne trgovine tudi precej velike. Cele trgovske verige že prodajajo na način brez embalaže. To je povsem realno. Glede na potrošnjo, ki jo imamo edino mislim, da ni realno, da bi bilo vse pridelano lokalno in ekološko. Ta hrana je vendarle dražja in je ni mogoče pridelati v zadostnih količinah. Posebej še, glede na to, da nas je vedno več in da želimo imeti vedno več. Če bomo pa enkrat vsi prišli do stopnje, ko bomo porabljali manj, potem je pa tudi to morda realno.
Kaj bi se moralo spremeniti v družbi, da bi veliki trgovci začeli na tak način prodajati vsaj del svoje ponudbe?
Že zdaj jih je vedno več. Celo Mercator in Spar imata že nekaj rinfuze. Iskreno pa njihove ponudbe ne spremljam prav veliko, tako da točnega vpogleda v to niti nimam. Dokler se ne bomo zavedali, da preveč porabljamo in da ne potrebujemo toliko stvari, se bo težko kaj dosti spremenilo. Morda bo potrebna kakšna sprememba ureditve, da ne bomo samo spodbujali potrošnje ampak tudi kaj zmanjšali.
Kako težko je bilo v vaš koncept prepričati dobavitelje? Rifuzl namreč plastične embalaže za enkratno uporabo ne umika samo na strani kupca, ampak tudi na strani dobaviteljev.
To je bil tudi eden prvih izzivov. Nekateri dobavitelji so to takoj razumeli, drugi pa ne. Mnoge smo morali precej izobraziti in jim razložiti, kaj je smisel tega našega koncepta. Da ni v redu, če nam dobavitelj pripelje fižol v plastičnih vrečkicah in reče, sej boste odprli in stresli. To se nam namreč je enkrat zgodilo. Na tak način ne naredimo prav dosti.
Nekateri dobavitelji so takoj razumeli, drugi pa ne, da ni v redu, če nam dobavitelj fižol pripelje v plastičnih vrečkicah in reče, sej boste odprli in stresli.
Morali smo naučiti tudi dobavitelje, kako deluje Rifuzl. Pri lokalnih dobaviteljih je to potem zelo hitro steklo. Dogovorili smo se za povratne posode, nekaterim smo mi priskrbeli te posode in prevzeli del tega nase.
Pri artiklih, ki pridejo iz uvoza, posebej izven Evrope, pa težko karkoli naredimo. Plastika je še vedno material, ki je lahek in dobro zaščiti živilo. Indijski oreščki, ki jih pakirajo in vakumirajo v Indiji, seveda pridejo v plastiki. Tukaj ne moremo pričakovati, da bomo poslali nazaj neko posodo, ki jo bodo napolnili ali pa, da bi bilo vse pakirano samo v papirju.
Vseeno pa gledamo, da kupimo čim večje količine. Indijski oreščki pridejo v 20-kilogramskem pakiranju. Tukaj gre za eno vrečo, ki ni potiskana in ni umazana od hrane, tako da ima večjo možnost, da se bo kasneje tudi reciklirala kot 20 majhnih vrečk z barvnim potiskom.
Koliko dodatnega dela za trgovca prinese koncept Rifuzla s polnjenjem dozirnikov v primerjavi z zlaganjem paketov na police?
Dela je veliko več. V kakšni drugi trgovini prodajalke verjetno ne bi imele toliko dela. Pri nas pa je dodatno delo pomivanje posod, lopatk za nalaganje. To stalno pomivamo in razkužujemo. Potem pa je še polnjenje posodic. Dinamika je precej drugačna. Ves čas je kaj za delati.
Potem je tukaj še vidik posode in steklo, ki se vrača. Eno tretjino skladišča nam zaseda samo prazna posoda, ki čaka, da se vrne nazaj k dobaviteljem. Tukaj smo se precej zakalkulirali, ker nismo pričakovali, da nam bo to zasedlo toliko prostora.
Na nekaterih področjih je vaša ponudba usmerjena v izrazito premium izdelke. Denimo pri testeninah, kjer ponujate ročno izdelane domače testenine. Ste razmišljali, da bi ponudili tudi neko »običajno« pašto v nakup brez embalaže?
Glede na to, kako smo majhni, smo morali izbrati eno pot. V začetku sva se odločila, da poleg tega, da so izdelki brez embalaže, ponujamo tudi lokalno in ekološko tam, kjer se le da. Možna bi bila tudi druga pot. Trenutno ne gre vse.
Na začetku se je pojavljalo veliko vprašanj in pomislekov glede tega, ampak potem smo ocenili, da bodo tisto ostalo verjetno kmalu začeli ponujati tudi večji trgovci na tak način. Ta ponudba se počasi veča. Mi smo se pa odločili, da če že gremo na to ekološko pot, ohranimo lokalne dobavitelje in bolj kakovostno hrano. Tako smo to debato zaključili.
Vem da s tem ne dosežemo vseh ljudi, ampak tako pač je. Ena majhna trgovina ne more vsega. Že tako imamo kdaj vrsto pred trgovino.
Kako odgovarjate na predsodek, da je Rifuzl trgovina za mlade mamice, ki imajo preveč časa in hipije, ki si lahko privoščijo višje cene?
To ne drži. K nam prihaja širok spekter ljudi. Mogoče je razlog tudi v lokaciji v Šiški, ki je precej zgoščeno naselje, hkrati pa ni bilo nobene take trgovine v okolici. Veliko je tudi starejših strank, ki cenijo osebni stik in to, da lahko vzamejo majhno količino. Pri nas ni treba kupiti velikega pakiranja, ampak lahko kupijo recimo 100 gramov prosene kaše, 5 piškotov in en majhen jogurt in pridejo sproti po majhne količine. In cenijo tudi to, da dobijo domače in dobre izdelke.
K nam hodijo tudi študentje. Veliko je bilo Erazmus študentov, ki so v Nemčiji in drugod po Evropi že navajeni takšnih trgovin. Seveda pa so med kupci tudi mlade družine in starejši posamezniki in pari. Pokrita je celotna populacija.
Odločili smo se, da da če že gremo na to ekološko pot, ohranimo lokalne dobavitelje in bolj kakovostno hrano
Slovenci se imamo za precej ekološko osveščene. Je ta naša ocena po vašem mnenju točna ali imamo preveč visoko mnenje o nas samih?
Težko odgovorim na to, ker se mi zdi, da živim v enem takem mehurčku, kjer so ljudje okoli mene res precej ekološko osveščeni. Težko pa ocenim celotno populacijo. Mislim pa, da bi lahko naredili še veliko. Posebej radi se oglašujemo kot zelena destinacija, zelena prestolnica ipd. V primerjavi s kakšnimi drugimi državami tudi v resnici smo. Mislim, pa da bi lahko bili malo bolj kritični in naredili še več.
Kaj bi kot narod oz. družba lahko naredili več?
Mislim, da bi se lahko bolj zavedali pomena zmanjšanja potrošnje. Potem je tukaj javni prevoz, ki je dokaj neprijazen do uporabnika. Mislim, da bi ga uporabljalo več ljudi, če bi bili boljši urniki in povezave, posebej še izven Ljubljane. Za vikende nimamo praktično nobenih pametnih prevozov in je logično, da gre vsak z avtom, kamor pač gre, ker je tako hitreje. Dokler ne bo to bolje urejeno, se bomo vsi vozili s svojimi avtomobili, tudi sama priznam, da to počnem, ker nimam nekih pametnih alternativnih opcij.
Lahko bi imeli tudi pralnico steklovine, kjer bi se na enem mestu pralo povratne steklene embalaže. Mi pri naših dobaviteljih opažamo, da nekateri ne jemljejo nazaj stekla ravno zaradi problema pranja stekla za ponovno uporabo. V Avstriji in Nemčiji je to bolj razvito. Skoraj vse steklo je povratno. In da bi morda poenostavili dizajn, da bi več dobaviteljev uporabljalo enake lončke in bi potem tudi lažje uporabljali takšno pralnico. Nekaj debat je že bilo v to smeri, ko je Ljubljana razmišljala, kako se podati v smer krožnega gospodarstva. Za mnoge dobavitelje je to pranje velik izziv.
Kakšna je vizija Rifuzla za prihodnost?
Bil je načrt, da bi šli v dostavo na dom s celotno našo ponudbo, ampak ti načrti so trenutno na pavzi. Zaenkrat bomo vztrajali na tej lokaciji v Šiški, da se najprej sestavi ekipa, potem bomo pa videli, kako naprej. Če bomo zmogle in ohranile zagon, morda res uspemo realizirati dostavo na dom.
Ko smo razmišljali, kako bi dosegli še več ljudi in ko smo spraševali ljudi, zakaj se ne odločajo za nakup pri nas, čeprav jim je recimo odnos do okolja pomemben, se je največkrat pokazal problem časovne komponente – ali smo predaleč, ali ocenjujejo, da bi jim nakup pri nas vzel preveč časa. Če pa bi enostavno naročili preko spleta, bi se pa tudi marsikdo več odločil za nakup pri nas.
V tujini je že precej razširjena dostava na dom v povratnih posodah.
Novo leto je čas novoletnih zaobljub, ko se odločamo o spremembah v naših življenjih. Imate kakšno, ki bi jo priporočili našim bralcem?
Da nas pridejo obiskat (smeh). Vsekakor bi si želela, da pridobijo zavedanje, kaj porabljamo in kaj mečemo v smeti in tam pogledamo, kje se lahko izboljšamo. Potem pa naj si zadajo en majhen cilj, kot je recimo, da v novem letu ne bodo kupili nobene vode v plastenki. S takšnimi majhnimi koraki in majhnimi uspehi bo prišla motivacija tudi za kaj večjega.
Ali pa, da si izberejo en izdelek v plastični embalaži, ki ga ne bodo več kupovali v plastični embalaži.
Rifuzl je prva trgovina v Sloveniji, ki vse svoje izdelke ponuja brez plastične embalaže. Večino izdelkov lahko kupite tako, da si jih naložite v lastno posodo. Nakup poteka tako, da v trgovini najprej stehtate prazno posodo, nanjo nalepite nalepko z maso posode in nato v posodo naložite oz. natočite količino izdelka, ki jo želite kupiti. Na blagajni posodo še enkrat stehtajo in odštejejo maso posode.
Ostali izdelki so na voljo v papirnati ali stekleni povratni embalaži. Trgovina se nahaja poleg Kina Šiška, na Celovški cesti 111, del izdelkov pa je mogoče kupiti tudi prek spleta.
Trgovino sta ustanovila Manca Behrič in Primož Cigler. Primož se je letos poleti žal prezgodaj poslovil s tega sveta, zato smo intervju opravili le z Manco, ki s preostankom ekipe zagnano vodi Rifuzl dalje. Je pa Primoževa smrt nekoliko posegla v načrte za nadaljnji razvoj trgovine.
Vse lepo in prav, ampak na tak način ni možno oskrbovati in preskrbeti 8 milijard ljudi, ki so po večini nagneteni v milijonskih mestih po svetu, podeželje pa se neusmiljeno prazni. Vse to so le tržne niše in zadovoljitev potreb za nekaj krvavozelenih veganov, vegetarjance in ostalih preseratorjev.
kozorog – Ja mogoče malo direktno napisano. Težava te sicer dobre in plemenite ideje je, da je zelo butična. Včasih je zadeva šla skozi, ker so ljudje bili odvisni od zemlje in niti ne od tiste ene vaške trgovine (kjer pa so vseeno kupovali tisto osnovno, kar so potrebovali).
Po drugi strani pa v smislu lokalizma morda Slovenija lahko najde eno rešitev – ki bi bila tudi finančno primerna slovenski kupni moči; kar pa je spet velik problem pri nas (glede na draginjo življenja v Sloveniji). Ostalih 8 milijard ljudi pa ne bomo rešili in tega nismo dolžni.
Se pa tudi strinjam, da je problem butičnosti, da ni primerna za velik del slovenskih družin oz. prebivalstva, ker je preprosto nedostopna predvsem, ko mora človek nahraniti več ust.
Plastika je eden večjih dosežkov človeštva, zakaj bi se ji odpovedali? Zato, ker nekateri v tretjem svetu ne znajo reciklirati?
Sedaj v restavracijah namesto plastičnih slamic dobiš papirnate. A gozdove pa lahko sekamo za papir? Zmešana logika.
Da se razume, gospa in njena trgovina sta povsem OK.