Malo sovjetski vazali, malo neuvrščeni, vedno komunisti

POSLUŠAJ ČLANEK
Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je te dni tarča kritik in posmeha predvsem s strani politične levice. Začelo se je že z jutranjim tvitom, kjer so sporočili, da se bo Hunt srečal s svojim slovenskim kolegom Karlom Erjavcem. Karl se je na koncu izkazal, da je v resnici Miro. Hunt je v svojem govoru pohvalil Slovenijo, kakšen napredek je naredila v preteklih desetletjih. Dejal je: "Resnično presenetljivo preoblikovanje iz sovjetske vazalne države v moderno evropsko demokracijo, članico Evropske unije, članico Nata, v državo s cvetočim gospodarstvom, ki vsako leto beleži višji turistični obisk. To je resnično primer Evrope v najboljšem."


Našo levico, kot užaljeno damo, seveda niso zanimali komplimenti ampak oznaka "sovjetska vazalna država". Milan Brglez je dejal, da "Nikoli nismo bili sovjetska vazalna država." V resnici je ta sovjetska dikcija zabolela samo varuhe mitov in legend NOB-ja in Jugoslavije.
Dr. Milan Brglez je uporabil besedo nikoli, kar je nevarna beseda.

Nikoli ne reci nikoli


Dr. Milan Brglez je uporabil besedo nikoli, kar je nevarna beseda. Popolna odvisnost in podrejenost slovenskih komunistov Sovjetski zvezi, Kominterni in KP Jugoslavije se vidi v sklepu 3. konference KPS v Vinjah, junija 1940. V Sklepu se Komunistična partija Slovenije avtodefinira kot »sestavina celotne Komunistične stranke Jugoslavije«, »pod vodstvom centralnega odbora KSJ in KI, Kominterne«. To prosovjetsko naravnanost vidimo tudi, ko je veljal mirovni pakt Ribbentrop-Molotov. Njegovo spoštovanje je bilo obvezno za vse sekcije Kominterne, tudi za KPJ in KPS.

Po drugi svetovni vojni pa vemo, da je so naši komunisti lepo sledili sovjetskim učbenikom, ki so jih žulili pred vojno v ljubljanskih kleteh in vilah ter med vojno v zemljankah ter zasedenih vaseh. Vse do leta 1948, ko sta se usekala dva velika ega - Tito in Stalin. Tito bi imel balkansko federacijo z Albanijo in Bolgarijo, Stalin bi Tita po njegovih grabežljivih prstih. Rezultat je bil pa izključitev okoli 60.000 članov iz KPJ. Poleg tega je bilo več deset tisoč aretiranih in poslanih v delovna taborišča, od tega jih je bilo 21.818 udeležencev NOB-ja. Tito je pač obračunal z vsemi, ki se z njim niso strinjali. Stalin je služil kot prikladen izgovor. Poleg tega je ta spor lepo izkoristil za zahodno pomoč in posojila.

Vse do leta 1955, ko se Hruščov in Tito pobotata. Hruščov se je v pozdravnem nagovoru ob prihodu na beograjsko letališče 26. maja Titu tudi opravičil za Stalinovo ravnanje. Otoplitev odnosov pa je pomenila zaustavljanje procesov demokratizacije socializma v Jugoslaviji, čemur se je od pomembnejših politikov javno uprl le Milovan Đilas, ki je bil od decembra 1953 predsednik zvezne skupščine. Ta je januarja 1954 v enem svojih govorov javno izjavil, da so Zveza komunistov in njej podrejene organizacije le ovira pri uveljavljanju prave demokracije v državi. Svoje besede je plačal z javnim medijskim linčem in zaporno kaznijo devetih let.
Navkljub pismenemu zagotovilu Jugoslovanov, da ga ne bodo politično preganjali, so ga 22. 11. 1956 po dogovoru Tita s Hruščovom predali ruskim okupatorjem.

Vazalska SFRJ


Svoje takratno "vazalstvo" pa je Jugoslavija pokazala še z enim dejanjem. Na Madžarskem se je leta 1956 zgodil upor proti pro-sovjetski vladi. In na čelo tega upora je stopil Imre Nagy. Sovjetska vojska je upor krvavo zatrla. Zaradi nasilja med madžarsko revolucijo je umrlo 2.700 ljudi, 13.000 jih je bilo zaprtih, več kot 200.000 Madžarov pa je emigriralo v tujino. Nagy se je v teh nemogočih razmerah zatekel na jugoslovansko ambasado v Budimpešti in poiskal politični azil. Navkljub pismenemu zagotovilu Jugoslovanov so ga 22. 11. 1956 po dogovoru Tita s Hruščovom predali ruskim okupatorjem.

Še nekaj takih primerov očitne podrejenosti bi lahko našteli, ampak naj bo za tokrat dovolj. Dovolj, da je jasno, da zgražanje, da nismo bili "NIKOLI" sovjetska vazalna država, ne drži. In dovolj, da se lahko zgražamo nad nediplomatskim vedenjem britanskega zunanjega ministra.

Obenem pa se, usmerjeni v prihodnost, lahko vprašamo: kje je bila naša zunanja politika zadnjih 20 let, da se britanskemu ministru lahko zgodi kaj takega? Zakaj Cerar zadnje pol leta roma praktično mesečno v ZDA in mora razlagati, da je Slovenija del Evrope? Zakaj nam odlikovanja deli Rusija in odpiramo ruski univerzitetni center? Slovenija res ni vazalna država Rusiji, kot je nekoč Jugoslavija bila Sovjetski zvezi, je pa jasno, da je naša zunanja politika tako neuravnotežena, da če bo kakšnemu diplomatu to ušlo, ne smemo biti preveč užaljeni. Kajti pri naših politikih: nikoli ne reci nikoli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30