“Malenkosti” pri drugem tiru, za katere upajo, da jih boste spregledali

Ocena vrednosti izgradnje 2. tira je že pred začetkom del narasla iz 961 milijonov evrov na 1,2 milijardi evrov. Cena ne vključuje dvotirne, temveč le enotirno progo (z razširjenimi cevmi predora), kar pomeni, da bo obstoječi tir ostal v funkciji. Cena prav tako ne vključuje potrebne obnove le-tega.

Gradnjo bomo v veliki večino pokrili davkoplačevalci. Evropska investicijska banka (še) noče dati posojila, ker meni, da je projekt predrag, oziroma preplačan za 100 do 300 milijonov evrov.

Minuli četrtek je vlada sprejela investicijski načrt za drugi tir. Ta je za njegovo gradnjo eden najbolj ključnih dokumentov, saj so v njem izpostavljeni vsi ključni problemi njegove izgradnje. Od financiranja, rentabilnosti pa vse do časovnih rokov in tehničnih rešitev. Brez tega je projekt nemogoče začeti, saj se le na podlagi tega lahko pogovarjate z bankami in gradbinci.

Ključne predpostavke projekta ostajajo naslednje. Povezava Divače in Kopra z enotirno železniško progo, pri čemer so vzporedni predori, trenutno namenjeni reševanju, narejeni tako, da omogočajo izgradnjo vzporednega tira.

Vrednost projekta je ocenjena na približno 1,2 milijarde evrov. Do začetka gradnje je potrebno še zapreti finančno konstrukcijo, kar se mora zgoditi do meseca maja. V nasprotnem primeru projekt ostane brez že odobrenih nepovratnih evropskih sredstev. Poskrbeti pa bo treba tudi, da se projekt ne bo dražil.

Poznavalci svarijo zlasti pred podražitvami materialov. Cene pa dviga tudi trenutno obdobje konjuknture.

Za kako obsežen projekt gre, pove že dejstvo, da je zgolj investicijski načrt, ki ga je pripravila družba Deloitte, stal kar 800.000 EUR.

Stroški gradnje

Za gradnjo je bilo do sedaj že porabljenih 55 milijonov EUR, v glavnem za odkup zemljišč in pripravo dokumentacije, zgrajen pa je bil tudi krajši odsek vzporednega tira iz Luke Koper.

Največji delež stroškov gradnje odpade na strošek gradnje predorov. Ti znesejo več kot polovico investicije. Pomemben del stroškov odpade še na polaganje tirov, odvoz materiala in gradnjo premostitvenih objektov (mostov in viaduktov). Po obstoječi zakonodaji je predviden tudi 10 % delež za rezerve. Tako morebitne podražitve ne zamajejo projekta, saj je predviden tudi določen manevrski prostor.

Nezanemarljiv delež stroškov predstavljajo tudi obresti (in druga nadomestila), 32 milijonov EUR. Strošek delovanja podjetja 2TDK naj bi znašal 12 milijonov EUR. Direktorji in nadzorniki se nad plačilom za opravljeno delo najverjetneje ne bodo pritoževali, nadzorniki bodo na leto prejeli 9.000 EUR, predsednik nadzornega sveta pa 13.500 EUR. Generalni direktor Dušan Zorko bo za svoje delo prejemal 8.000 EUR bruto mesečne plače, njegova namestnika pa 500 EUR manj.

Projektna tveganja

Morebitne podražitve vsekakor niso izključene. Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes opozarja zlasti na podražitev materialov. Cena teh namreč predstavlja kar tretjino stroškov projekta, gibanja pa so močno izpostavljena razmeram na trgu. Zaradi obdobja konjunkture je po njegovih besedah mogoče tudi, da izvajalci projekta ne bodo želeli graditi po določeni ceni. Priložnosti za dober zaslužek je na trgu ta trenutek namreč precej.

Izključena pa niso tudi določena korupcijska tveganja. Poleg gradnje predorov bo potrebno opraviti še množico večjih ali manjših storitev. Bo tu nadzor ustrezen?

Prodajajo nam napol dokončan projekt

Morda najbolj problematično pri celotnem projektu pa je, da bo ob koncu gradnje še vedno le na pol dokončan. Za širitev reševalnih predorov na premer glavnih se bo porabilo 100 milijonov EUR. Pri čemer pa nihče ne ve, kdaj bo projekt dejansko dokončan, torej da bo od Divače do Kopra vodila dvotirna proga.

V ceno gradnje tudi ni vključena zelo temeljita obnova obstoječe proge. Ta bo morala svojemu namenu, kljub dodatno porabljenim 100 milijonom EUR za razširitev servisnih cevi služiti še kar nekaj desetletij. Ni odveč poudarjati, da takšno grajenje na zalogo vsekakor ni optimalno.

Finančna konstrukcija še zdaleč ni zaprta

Videti je, da se vladi ta trenutek zelo mudi. Le še nekaj mesecev časa je, za zaprtje finančne konstrukcije. V nasprotnem primeru 250 milijonov EUR nepovratnih evropskih sredstev ne bo mogoče porabiti. V tem primeru bi se projekt za nekaj časa zagotovo popolnoma ustavil.

Pri tem ni težava le z Madžarsko, saj naj bi ta sredstva (200 oziroma 400 milijonov EUR) na koncu lahko zagotovil tudi slovenski proračun. Prepričati bo namreč potrebno še komercialne banke (167 milijonov EUR) in evropsko investicijsko banko (250 milijonov EUR).

Ni skrivnost, da slednja nad projektom trenutno ni navdušena. Po izjavah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek naj bi se jim še vedno zdel vsaj za 100 do 300 milijonov EUR predrag. Dodatnih 128 milijonov EUR pa naj bi v času gradnje zbrali še s pribitki na cestnino, povečano uporabnino za železnico in taksami za pretovor v Luki Koper.

Ob tem ni izključena nevarnost, da bi dodatne obremenitve zmanjšale konkurenčnost naših prevoznikov in ne nazadnje tudi Luke Koper. Sploh slednja bo zato najverjetneje morala dražiti ceno svojih storitev ali pa zmanjševati vrednost investicij. Če pa teh ne bo, promet v Luki Koper ne bo naraščal, kot je predvideno, kar zopet zmanjša smiselnost celotnega projekta.

Vlada se sicer hvali, da se bo projekt iz virov uporabnin, taks in cestnin čez nekaj desetletij odplačal sam. Na žalost pa drži tudi, da bodo njegovo izgradnjo plačevali tudi tisti, ki od njega ne bodo imeli koristi.

11 komentarjev

  1. Ta drugi tir je kljub bedastemu ovinku proti Italiji bližnjica za dolgoletno pretakanje denarja od davkoplačevalcev v žepe “naših”. Toda ljudje, ne sekirajte se, če ga ne bi bilo, bi “naši” našli pa drug način ropanja davkoplačevalcev, kot je bila na primer bančna luknja ali pranje denarja v NLB, odtekanje miljijard v bančne oaze itd, itd. Posredno pa vse to bogatenje “naših” in siromašenje drugorazrednih omogočajo (ne)volilci, ki imajo vedno prav!

  2. Kot je videti, bo mafijsko ukročeni ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek (SAB) uspelo v imenu dobro znanih domačih gradbenih tajkunov in banksterjev ter njihovih parazitskih “stricev” iz politično-kriminalnega podzemlja “globoke države” iz projekta 2TDK povsem izključiti vse potencialne tuje soinvestitorje (Madžare in EIB) ter s tem tudi morebitne neprijetne tuje “nadzornike”, ki bi utegnili nadležno gledati našim pohlepnim zapravljivcem “pod prste”.
    Že vnaprej je tudi “potolažila” davkoplačevalce z dejstvom, da finančno projekt 2TDK nikakor ni (še) zaprt, saj je “dinamičen” in odvisen od vrste nepričakovanih spremenljivk, kakršne dobro poznamo iz brezštevilnih aneksov k pogodbam o izgradnji cestnega križa ali TEŠ 6 itd., ipd.
    Če prištejemo k tej škodljivi potezi izgona potencialnih tujih soinvestitorjev iz projekta 2TDK še podoben izgon najkonkurenčnejšega tujega izvajalca izgradnje druge cevi karavanškega predora iz Turčije, potem lahko predvidevamo, da bomo oba velika infrastrukturna projekta z vsemi pričakovanimi podražitvami ponovno plačali davkoplačevalci sedanje in naslednjih generacij, in sicer v višini od več sto milijonov dodatnih evrov pa vse do dodatne milijarde.
    Zaradi tega uradno še nepriznanega primanjkljaja v tekoči proračunski porabi RS ne preseneča, da se je “manjšinska” vlada RS Marjana Šarca na tujih finančnih trgih že dodatno zadolžila za dodatno poldrugo milijardo evrov, s katero je dodatno povečala zadolženost države in davkoplačevalcev in to celo v času več kot očitne gospodarske konjukture ter rekordne stopnje gospodarske rasti.
    A nesorazmerno visoke dolgove do tujih posojilodajalcev bo treba prej ko slej odplačati in z njimi Šarčeva vlada nepošteno in negospodarno le še dodatno finančno bremeni tudi naslednje generacije naših otrok in vnukov.
    Enako kot z brezvestnim ravnanjem v RS in EU sistematično slabšamo naravovarstveno stanje in pogoje trajnostnega razvoja našim otrokom in vnukom, enako s svojo negospodarnostjo in zapravljivostjo tudi finančno dodatno bremenimo davkoplačevalce naslednjih generacij.
    Šarčeva vlada in vladajoča koalicija 5 + 1 (LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus + Levica) z omenjenimi pragmatičnimi in nazadnjaškimi nereformnimi potezami več kot očitno vztraja pri politiki “statusa quo”, kakršen najbolj koristi nedotakljivim mafijskim zajedalcem iz politično-kriminalnega podzemlja “globoke države” ter kakršen najbolj trajno in sistematično bremeni, izkorišča in izčrpava brezpravne davkoplačevalce v vladavini brezpravja RS.

  3. Ne da bi znal videti v prihodnost,gledati v “magično kroglo”,zmorem na podlagi vsega, kar se da prebrati o temi drugi tir Divača-Koper,napovedati in trditi,pred nami je novi “TEŠ6” in povsem nerentabilna investicija.
    Napovedi o ekonomski upravičenosti investicije in racionalni izvedbi napovedanega projekta so pravljice za tiste najmanjše otroke.Nadzor nad izvedbo bo “površen”,pomankljiv.Bolj slab kot dober.
    Gradnja enega tira in takšna cena ne gre skupaj.Informacija o obstoječem tiru,ki naj bi v naslednjih letih (!!) obnovil,dokončno postavi vse na “glavo”.
    A smo res tako “revni”,da “mečemo” “denar skozi okno” in da ogrožamo okolje ( kras,naselja) ?
    A levo-levo vlado in vse ostale odgovorne pri tem projektu ni nič sram,kako nas,davkoplačevalce in vse prizadete prebivalce ob obstoječi progi in trasi drugega tira, “driblate” in “preigravate” ?
    To bo še eden “spomenik” “politične norosti” !
    V zaključku: podobno se je začelo pri “TEŠ6”,ko bi še lahko “norost ustavili”,so se pojavila zaskrbljena opozorila o vseh možnih škodah,ki se bodo zgodile,če bo izvedba projekta in gradnja ustavljeni,dokler se ne najde prava rešitev.
    Tisti,ki pravijo,da se zaradi “časovne komponente” ne sme ustaviti,so pohlepneži s svojim ozkim interesom ali pa želijo škodovati državi.
    Samo “norost” hiti tam,kjer se ne sme.Pamet se vedno ustavi,ko “vidi preveč sonca”!
    Recimo, pri primeru “TEŠ6”, še danes niso znane posredne dolgoročne negativne posledice za Šaleško dolino na vseh področjih:okoljskem,energetskem,ekonomskem,prometnem,socialnem,družbenem.Podobno velja za celotno Slovenijo.
    Podobno se dogaja in se bo zgodilo tudi pri “drugem tiru”,kjer je potrebno gledati mnogo širše.
    “Drugi tir” je del večje celote in če ta “celota” ne bo hkrati “urejena”,se bo zgodilo : zelo “drag zamašek” se prestavi trideset kilometrov više !! Zato sploh ni presenečenje,če nas vsi tujci-zaledne države “zapuščajo”.
    Saj se že “od daleč vidi”,kakšni “eksoti” smo,bolje rečeno,kdo nas vodi.

  4. REŠITEV JE V TEM, DA GA SOFINANCIRAJO IN ZGRADIJO kITAJCI ALI RUSI ALI OBOJI SKUPAJ IN SE VEŽE NA VZHOD.
    TERMINAL ZA TAKO KAPACITETO PA NE MORE BITI V CELOTI ČISTO PRI OBALI AMPAK TUDI IN ZLASTI V ZALEDJU.
    SAMO TA VARIANTA JE REALNA.
    EU SE Z NAŠO VLADO NE BOVEČ UKVARJALA. TREBA PA JE VEDETI, ČE GRE v. BRITANIJA VEN, SE SPOSOBNOST SREDSTEV NE BO KAR MIKLAVŽEVSKO DELILA, MAPAK BO DRUGA MUZIKA IN IGRICE V SLOVENIJI JIHEOSTAVNO NE BODO ZANIMALE, KER STA TUKAJ TRST IN REKA Z BOLJ ZANESLJIVIMA MRDNARODNIMA POLITIKAMA. mI SMO V EU ŽE ODPADLI.
    IZRABITI JE ZANIMANJE KITAJCEV IN RUSOV, DOKLER SE TUDI ONI NE USMERIJO K SOSEDOM – DOKONČNO!

Komentiraj