V oddaji Vroča tema je voditelj Luka Svetina tokrat gosti ekonomista prof. dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete v Ljubljani in doc. dr. Mitja Steinbacherja s Fakultete za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani, s katerima obdela prednosti in slabosti osnutka napovedovane davčne reforme, ki v zadnjih dneh buri duhove v slovenski javnosti.
Vlada namreč napoveduje davčno razbremenitev dela, a bi v dohodnino po drugi strani vključila vse dohodke, tudi božičnico, regres, malico in stroške prevoza na delo. Minister za finance Klemen Boštjančič sicer vztraja, da bo sistem vzpostavljen pravično in da so bile napovedovane spremembe v javnosti napačno interpretirane. Tudi okrog vprašanja novega t. i. dvojnega davka, v katerega bi poleg davka na nepremičnine vključili že davek na premoženje.
Naša sogovornika močno skrbi, ker je vlada vehementno napovedala reforme na področju zdravstva, pokojnin in sistema plač v javnem sektorju, malo pa je znanega o vsebini in izvedbi, zaradi česar si želita strokovne razprave okrog napovedovane davčne reforme, zlasti zaradi gospodarstvenikov, ki so bili bolj naklonjeni davčni reformi pretekle Janševe vlade, ki so jo Robert Golob in druščina kmalu po prihodu na oblast odpravili. Sogovornika skrbi, kaj se bo štelo med premoženje, kako bi utegnili biti davčno obremenjeni tudi za stroške tako delodajalci kot sami delavci. Najbolj smiseln pa bi bil učinkovit davek na kapital, ocenjujeta, a sta zadržana do progresivne lestvice obdavčevanja.
Nekdanji Trumpov “prvi vojak” ima za ameriškega patriota netipičen pogled na početje ZDA v svetu
Boj Aleša Primca z mlini na veter
Kakodukt in puntarji (komentar Tina Mamića)
AKCIJA: digitalna naročnina 30 € ceneje! Časovno omejena ponudba. Klikni za podrobnosti …
Nov obraz, nov nateg globoke države, katere cilj je le čim bolj izmozgati delovno in molzno ljudstvo. Tisti, ki so pripomogli k zmagi plenilske mafije, na primer kolesariat, dobijo drobtinice z bogatinove mize, večina ljudstva, tudi volivci novega obraza, pa dobijo račune, ki jih je treba plačat.
Točno tako.
Ja, niso ravno drobtinice. Sem vceraj brala, da je šlo za kolesariat 40 miljonov samo v enem letu. Pol je pa vse jasno, zakaj se nič ne naredi pod levaki. Da ne omenjam gnilih okoljevarstvenih organizacij, blizu opankovicevega drekovoda nobene izmed njih. Ko bi jih vzela megla. Niti vècno mlade nikice, ki je še leto nazaj fuuuuul fajtala za pitno vodo. Bruha se mi, samo da vidim ta folk.
Če je celo za zelo levega Tajnikarja predlog davčne reforme slab, potem si lahko mislimo, kakšna katastrofa bo v resnici.
Si pa naše butalsko ljudstvo zasluži, da ga kdo lopne z desko po hrbtu.
Toda ta davčna reforma bo “udarila po glavi” VSE in ne samo BUTASTE.
Zato moramo glasno povedati, da je Golobizem ŠKODLJIV, za DRŽAVO in za vse (razen lenuhe) DRŽAVLJANE.
Če bodo gospodarstveniki izselili podjetja (Pirc Musarjevi že imajo v tujini) v tujino, bodo doma ostali le (Jenul in N. Kovač bo ostala doma) LENUHI, ki znajo le jesti – delati pa NE!
Dvig davkov, škoduje tako kmetom in delavcem pa tudi DELODAJALCEM. In kdo bo plačeval davke, če te sedanje plačevalce – ZADUŠIMO?
Tajnikar in Steinbacher po navedbah članka navijata za davek na kapital. Kaj hudiča pa je to? Torej, če sem (so)lastnik podjetja, bom plačeval davek zato, ker sem investiral v podjetje, da lahko posluje? Ali pa bo zavezanec podjetje, ki posluje z vloženim kapitalom? Takega davka po mojem vedenju nimajo nikjer na svetu.
Davki so zame kraja. Če smo sprejeli zakon jo to le zakonita kraja.
Tajnikar govori o kolektivni potrošnji. Kolektivna potrošnja je, ko se nas 5ali10 zmeni za piknik in organiziramo srečanje in nabavo potrebne hrane in pijača in morebitnih drugih dodatkov. Kolektivna potrošnja ni potrošnja države na katero nimam vpliva in moram samo poravnati stroške, sicer mi grozi uklonilni zapor. Potrošnjo za policijo, vojsko in sodišče skupaj z potrebno administracijo države, bi lahko še razumel, vse ostalo pa je prisilno financiranje njihovih monopolov.
Vrhunec je argument solidarnosti. Vprašanje! Ali se je solidarnost v družbi, potem ko smo solidarnost prenesli na nivo države; povečala ali zmanjšala. Ali je trditev, »Dobrodelnost me ne zanima, saj sem plačal davke«, pravilna in sprejemljiva? Ali je zbiranje zamaškov in prostovoljnih prispevkov dokaz, da solidarnost na nivoju države ne deluje?
Seveda je solidarnost vrednota, vendar je prva stvar, ki jo moramo narediti, da državi prepovemo solidarnostno funkcijo in jo vrnemo v naročje družbe in medsebojnih odnosov.
Dobro povedano.